1. Moralne stiske medicinskih sester v onkološki zdravstveni negi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMaja Pahor, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Onkološka zdravstvena nega je zaradi specifike obolenj okolje, kjer se zaposleni srečujejo z mnogimi moralno etičnimi izzivi, ki povzročijo moralne stiske. V diplomskem delu smo želelili ugotoviti pogostost moralnih stisk in najpogostejše razloge za pojav teh med medicinskimi sestrami v onkološki zdravstveni negi. Metodologija: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop s standardiziranim anketnim vprašalnikom MMD-HP. Raziskava je bila opravljena na Onkološkem inštitutu Ljubljana, sodelovalo je 48 zdravstvenih delavcev z raznolikim izobrazbenim nivojem. Podatke smo obdelali v sistemu Microsoft Excel. Za interpretacijo podatkov smo uporabili deleže v odstotkih. Rezultati: Pri zdravstvenih delavcih, zaposlenih na Onkološkem inštitutu Ljubljana, ugotavljamo nižje vrednosti tako za pogostost kot tudi za stopnjo stiske kot v primerljivih raziskavah. V raziskavi ugotavljamo razlike v doživljanju stisk med spoloma in delovno dobo, medtem ko vpliva starosti na doživljanje stisk ni zaznati. Poleg tega smo ugotovili, da so razlogi za stopnjo stiske višje intezitete v 38,6 % situacij, ki imajo vzrok na ravni pacienta, v 32,5 % situacij, ki imajo vzrok na sistemski ravni in v 25,9 % situacij, ki imajo vzrok na ravni enote/tima. Primerljivo tujim raziskavam ugotavljamo, da več kot četrtina zaposlenih (26.1%) razmišlja o zamenjavi delovnega mesta zaradi morlanih stisk. Ključne besede: onkološka zdravstvena nega, paliativna oskrba, moralno etične dileme, etika skrbi, empatična izčrpanost Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 119; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,67 MB) |
2. DUŠEVNO ZDRAVJE IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE V PSIHIATRIJISašo Šinik, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege je pomembno za nudenje kakovostne, varne in celostne zdravstvene obravnave, dobro počutje pacientov in ostalih zaposlenih v zdravstvenem sistemu. Stres in izgorelost sta dva različna pojava pri izvajalcih zdravstvene nege, a sta povezana in neposredno vplivata na njihovo duševno zdravje.
Metoda: Uporabili smo kvantitativno metodo dela. Vzorec je bil namenski in je vključeval izvajalce zdravstvene nege v psihiatriji (n = 82). Uporabili smo strukturiran vprašalnik, ki smo ga sestavili na podlagi pregleda literature. Raziskavo smo izvedli v septembru 2024.
Rezultati: Izvajalci zdravstvene nege se v povprečju najpogosteje počutijo samozavestni glede svoje sposobnosti za obvladovanje lastnih osebnih težav oz. stresa. Veliko ljudi, ki so del poslovnega življenja izvajalcev zdravstvene nege, zahteva od njih veliko časa in energije, obenem pa sami izvajalci zdravstvene nege priznavajo, da bi se morali več gibati in zdravo prehranjevati. Izvajalci zdravstvene nege pri svojem delu občutijo izgorelost, pri čemer sta prevladujoča segmenta izčrpanost in duševna odtujenost.
Razprava: Izvajalci zdravstvene nege so na svojem delovnem mestu izgoreli in pod stresom, a na podlagi naših rezultatov ne moremo trditi, da je stanje alarmantno. V prihodnje bo potrebna sistematična vključitev vseh zdravstvenih zavodov na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva na področju duševnega zdravja in psihiatrije. Ključne besede: čustvena obremenjenost, izčrpanost, kakovost, varnost, duševno zdravje. Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 499; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,14 MB) |
3. |
4. |