Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V magistrskem delu poskušamo poiskati odgovore na vprašanje, katere posledice oziroma učinke ima permisivna vzgoja na kadrovski bazen v državni upravi. Permisivna vzgoja je pristop k vzgoji otrok, ki se osredotoča na veliko mero svobode in tolerance do otroka ter minimalno uporabo avtoritarnih pravil in omejitev. Dognali smo, da permisivna vzgoja izoblikuje otroke z narcističnimi vzgibi. Otroci menijo, da so center sveta, navajeni, da se jim okolica prilagaja, dobijo vse, kar si želijo, in predvsem menijo, da imajo vedno prav. Te lastnosti spremlja tudi močna samozavest, prepričanje, da so najboljši, a hkrati ne znajo prevzeti odgovornosti. Posledice take vzgoje so skrajni individualizem, egoizem in nihanje med nerealno visoko samopodobo, povzročanje depresivnosti, anksioznosti in pomanjkanje empatije. S permisivno vzgojo smo vzgojili odrasle otroke namesto samostojnih in družbeno odgovornih posameznikov. V magistrskem delu smo se osredotočili na zaposlitev oseb na delovnem mestu državne uprave, kjer se soočijo s togim in strogim sistemom zaposlovanja in predpisanih pravil. Ugotovili smo, da intenzivneje kot je permisivna vzgoja uporabljena, izrazitejše so negativne posledice. V primeru, ko se v delovno okolje vključi oseba z milo permisivno vzgojo, lahko ta oseba popestri dogajanje na delovnem mestu, prinese nove, sveže ideje in s svojo samozavestjo pozitivno vpliva na tradicionalne zaposlene. Intenzivna uporaba permisivne vzgoje oblikuje osebo z narcističnimi lastnostmi, velikim individualizmom, precenjeno lastno samopodobo, pomanjkanjem vrednot. Za vodenje takih oseb je pomembno, da za to zadolžimo primerno osebo, ki bo za to kakovostno usposobljena. Na koncu smo se dotaknili predlogov za možne izboljšave delovanja državne uprave in s tem privabitev novih kadrov.
Ključne besede: permisivna vzgoja, državna uprava, vodenje, odnosi, izboljšave državne uprave
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 746; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,00 MB)

Opis: Bohinjska železnica je danes 129 kilometrov dolga železniška povezava med Jesenicami in Sežano, ki povezuje gorenjsko, goriško in obalno-kraško statistično regijo. Njen potek je zaradi zgodovinske gospodarske pomembnosti umeščen v alpsko-jadranski prostor, kar je razlog za prečenje alpskih pregrad, rečnih dolin in kraške planote. Posledica takšnega poteka je njena težavnost, kar dokazujejo strmi vzponi oziroma padci proge, številni predori, galerije, viadukti, mostovi in prepusti, ki spadajo med presežnike na slovenskem železniškem omrežju. Takšna težavna železniška gradnja je posledica gostih prometnih tokov v času Avstro-Orgske monarhije iz smeri zgornjeavstrijskih dežel in Češke proti Trstu. Zaradi pestrega zgodovinskega dogajanja po razpadu cesarstva, so se omenjeni prometni tokovi preusmerili ali popolnoma usahnili, zaradi česar se je zmanjšala tudi pomembnost proge. Slednje je v kombinaciji s potekom po sorazmerno slabo poseljenih območjih vseh treh statističnih regij razlog, da se je v preteklosti ni pretirano obnavljalo ali nadgrajevalo, zaradi česar ima danes obravnavana železnica izredno zastarelo tirno, postajno in signalnovarnostno infrastrukturo ter tirna vozila. Prav tako se ji zaradi vseh zgoraj navedenih razlogov ne namenja večje in pomembnejše vloge na potniškem ali tovornem področju v prihodnosti. S pričujočo magistrsko nalogo želimo dokazati, da je takšno stališče napačno. S kombinacijo študije primera in metodološkim opazovanjem smo naredili temeljito analizo trenutnega stanja na progi in z različnimi primerjavami ter morebitnimi prihodnjimi perspektivami izluščili njen izredno velik prometni potencial, ki še zdaleč ni tako omejen, kot ga lahko vidimo danes. S kombinacijo dveh metodoloških pristopov smo progo analizirali s treh vidikov: pestre preteklosti, stanja v današnjem času ter morebitne perspektive v prihodnosti. Ugotovili smo, da je njena svetla prihodnost in povečana prometna pomembnost mogoča predvsem z večjim vlaganjem v dotrajano infrastrukturo in tirna vozila ter smiselnim kombiniranjem potniškega in tovornega prometa.
Ključne besede: Bohinjska železnica, potniški promet, tovorni promet, turistična perspektiva, izboljšave, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 06.01.2023; Ogledov: 1494; Prenosov: 69
Celotno besedilo (21,92 MB)

Ključne besede: visokošolski zavodi, zaposleni, izboljšave, vodenje, ustvarjalnost, organizacijska klima, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2022; Ogledov: 1368; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,32 MB)

Ključne besede: preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, povratna informacija, izboljšave, kakovost, management znanja
Objavljeno v ReVIS: 05.01.2021; Ogledov: 2941; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,61 MB)

Opis: V diplomskem delu bomo najprej teoretično opredelili področje elektronskega poslovanja, natančneje področje ERP-sistemov. Skušali bomo celovito orisati, kako se ERP-sistemi uvrščajo v okvir elektronskega poslovanja, kako v teoriji poteka izbira ERP-sistema, kako je treba pristopiti k obravnavi poslovnih procesov in kako naj bi potekala implementacija. Teoretično podlago naštetih vidikov ERP-sistema bomo praktično preverili na primeru podjetja Alumit, d. o. o, ki je v času pisanja tega diplomskega dela v procesu izbiranja in implementacije novega ERP-sistema. Namen tega dela je bolje spoznati vse vidike tako zapletenega procesa, kot so menjava, implementacija in uporaba ERP-sistema, ter utemeljiti prednosti uporabe ERP-sistema v današnjem času. To lahko pomaga tako dotičnemu podjetju kot drugim podjetjem, ki se odločajo za uporabo ERP-sistema.
Ključne besede: ERP-sistem, poslovni procesi, procesne izboljšave, elektronsko poslovanje, implementacija ERP-sistemaa
Objavljeno v ReVIS: 06.11.2020; Ogledov: 2831; Prenosov: 180
Celotno besedilo (4,55 MB)