1. |
2. |
3. Stališča zdravstvenih delavcev do paliativne oskrbe starostnikovKornelija Gel, 2026, diplomsko delo Opis: Paliativna oskrba je pomemben del celostne obravnave starostnikov, zlasti pri osebah z napredovalo, neozdravljivo boleznijo ali ob koncu življenja. Kakovost izvajanja paliativne oskrbe je tesno povezana z znanjem, s stališči, komunikacijskimi veščinami in timskim sodelovanjem zdravstvenih delavcev. Namen raziskave je bil preučiti stališča zdravstvenih delavcev do paliativne oskrbe starostnikov. Uporabili smo kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani z anonimnim spletnim anketnim vprašalnikom. V raziskavi je sodelovalo 100 zdravstvenih delavcev, ki se pri svojem delu srečujejo s starostniki v paliativni oskrbi. Podatki so bili analizirani z metodami deskriptivne statistike, pri čemer so bile uporabljene frekvence, odstotki in povprečne vrednosti. Rezultati raziskave so pokazali, da se anketiranci pogosto srečujejo s starostniki v paliativni oskrbi, pri čemer je 63 % anketirancev navedlo, da za starostnike v paliativni oskrbi skrbijo zelo pogosto. Svoje znanje in usposobljenost na področju paliativne oskrbe je kot dobro oziroma visoko ocenilo 31 % anketirancev. Kompetence pri obvladovanju simptomov so bile ocenjene najvišje (M = 4,7), medtem ko so anketiranci kot večje izzive izpostavili komunikacijo o smrti (M = 4,0), soočanje s čustveno zahtevnimi situacijami (M = 4,1) ter organizacijo dela in podporo vodstva (M = 3,4). Kot najpomembnejša področja za izboljšanje so anketiranci najpogosteje izpostavili potrebo po dodatnem izobraževanju (82 %) in boljšem timskem sodelovanju (82 %), sledili pa so dostop do strokovnih smernic (67 %) ter večja psihološka podpora zaposlenim (61 %).Ugotovitve kažejo, da imajo zdravstveni delavci pretežno pozitivna stališča do paliativne oskrbe starostnikov, vendar hkrati prepoznavajo potrebo po dodatnem strokovnem izpopolnjevanju in boljši organizacijski podpori. Za nadaljnji razvoj kakovostne paliativne oskrbe so ključni sistematično izobraževanje, krepitev komunikacijskih veščin, učinkovito timsko sodelovanje in ustrezna podpora zaposlenim. Rezultati raziskave lahko predstavljajo izhodišče za izboljšanje prakse paliativne oskrbe starostnikov.
Ključne besede: paliativna oskrba, starostniki, zdravstveni delavci, stališča, izobraževanje, timsko sodelovanje.
Objavljeno v ReVIS: 18.07.2026; Ogledov: 467; Prenosov: 34
 Celotno besedilo (1,09 MB) |
4. Vloga diplomiranega zdravstvenika pri izobraževanju in usposabljanju v Slovenski vojskiDuško Maksimović, 2026, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vlogo diplomiranega zdravstvenika pri izobraževanju in usposabljanju pripadnikov Slovenske vojske, s poudarkom na implementaciji načel Tactical Combat Casualty Care (TCCC). V teoretičnem delu so predstavljene temeljne značilnosti TCCC, njegove faze ter mednarodni standardi, ki jih določajo NATO smernice in sodobne medicinske doktrine. Poseben poudarek je namenjen pedagoški in strokovni vlogi diplomiranega zdravstvenika v vojaškem okolju ter zahtevam, ki jih takšno okolje postavlja pred izvajalce usposabljanj.
Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni med pripadniki Slovenske vojske, ki so sodelovali v izobraževanjih in usposabljanjih, ki jih izvajajo diplomirani zdravstveniki. Rezultati kažejo, da ima večina anketirancev več kot deset let delovne dobe, kar povečuje verodostojnost njihovih ocen. Udeleženci visoko ocenjujejo strokovnost, uporabnost in praktično naravnanost usposabljanj, pri čemer posebej izpostavljajo obvladovanje masivnih krvavitev, uporabo tourniquetov, oskrbo ran in pripravo na evakuacijo. Analiza potrjuje, da diplomirani zdravstveniki pomembno prispevajo k dvigu usposobljenosti enot ter k učinkovitemu prenosu znanja v realne taktične razmere.
Zaključki raziskave potrjujejo, da je vloga diplomiranega zdravstvenika v Slovenski vojski ključna za kakovostno izvajanje TCCC ter za zagotavljanje standardov, ki so skladni z mednarodnimi smernicami. Rezultati predstavljajo pomembno izhodišče za nadaljnji razvoj izobraževalnih programov in krepitev medicinske podpore v vojaškem okolju.
Ključne besede: Diplomirani zdravstvenik, Slovenska vojska, izobraževanje, usposabljanje, TCCC, vojaška medicina, kompetence, prehospitalna oskrba.
Objavljeno v ReVIS: 18.07.2026; Ogledov: 401; Prenosov: 9
Celotno besedilo (800,99 KB) |
5. Poenotenje izobraževalnega sistema za izboljšanje kakovosti dela zaposlenih v nujni medicinski pomoči pred začetkom zaposlitveManuela Žučko, 2026, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sistem nujne medicinske pomoči (NMP) je ključen del zdravstvenega varstva, saj omogoča hitro in učinkovito ukrepanje v življenjsko ogrožajočih situacijah. V Sloveniji je sistem pripravništva v NMP neenotno urejen, kar lahko privede do razlik v usposobljenosti zaposlenih. V primerjavi s tujino, zlasti z Nemčijo in Veliko Britanijo, kjer so vzpostavljeni poenoteni in strukturirani sistemi izobraževanja, se pokaže prostor za izboljšave tudi v slovenskem prostoru.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani z anketiranjem na namenskem vzorcu 88 udeležencev, med katerimi so bili redno zaposleni v NMP, poklicni gasilci, mentorji in pripravniki. Podatki so bili analizirani z uporabo deskriptivne statistike in tematske analize odprtih odgovorov.
Rezultati: Udeleženci raziskave trenutni sistem pripravništva povprečno ocenjujejo za delno učinkovitega pri pripravi na samostojno delo. Njihovi odgovori kažejo, da obstoječi sistem omogoča premalo strukturiranega praktičnega dela, vodenega usposabljanja in aktivne vključitve pripravnikov v klinično okolje. Velika večina jih podpira uvedbo poenotenega sistema izobraževanja.
Razprava: Visoka podpora uvedbi poenotenega sistema kaže, da udeleženci podpirajo spremembe na področju slovenskega sistema. Učinkovit sistem izobraževanja zanje pomeni enoten, strukturiran in praktično usmerjen program, ki bi temeljil na simulacijah realnih situacij ter drugih oblikah izkustvenega učenja in kakovostnem mentorstvu. V poenotenem sistemu vidijo pretežno pozitivne učinke na kakovost dela, zmanjšanje napak pri delu in izboljšanje ugleda poklica.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, pripravništvo, izobraževanje, mentorstvo, poenoten sistem, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 09.07.2026; Ogledov: 336; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,48 MB) |
6. |
7. Popularization of archival sciences and archiving of classical and digital documents in theory and practicePeter Pavel Klasinc, 2025, strokovni članek Ključne besede: arhivi, arhivistika, arhivska znanost, popularizacija, klasični dokumenti, digitalni dokumenti, arhivska praksa, izobraževanje arhivistov
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2026; Ogledov: 357; Prenosov: 5
Celotno besedilo (356,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Odnos zaposlenih do digitalizacije v izbranem zdravstvenem domu LjubljanaNataša Arkar, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava odnos zaposlenih do digitalizacije v izbranem zdravstvenem domu, s poudarkom na izzivih in priložnostih, ki jih prinaša uvajanje novih tehnologij v zdravstveno prakso. Digitalna transformacija predstavlja eno ključnih usmeritev sodobnega zdravstva, saj omogoča večjo učinkovitost, preglednost procesov in kakovostnejšo oskrbo pacientov. Aktualnost raziskave temelji na dejstvu, da digitalizacija pomembno spreminja organizacijo dela ter vpliva na zadovoljstvo in pripravljenost zaposlenih, ki so ključni dejavnik uspešne implementacije.
Raziskava je bila izvedena z mešanim raziskovalnim pristopom, ki je vključeval kvalitativne intervjuje in kvantitativno anketiranje. Rezultati so pokazali, da zaposleni prepoznavajo številne prednosti digitalizacije, vendar ob tem izražajo tudi skrb zaradi pomanjkanja znanja, usposabljanja in tehnične podpore. Največjo oviro predstavlja pomanjkanje sistematičnega izobraževanja, ki vodi v odpor in negotovost. Ugotovljeno je bilo, da redna, praktično usmerjena usposabljanja pomembno krepijo samozavest zaposlenih in zmanjšujejo stres pri uporabi novih tehnologij. Prav tako so zaposleni izrazili potrebo po stalno dostopni IT-podpori ter večjem vključevanju v proces načrtovanja in uvajanja sprememb, saj to povečuje občutek lastništva nad uvedenimi rešitvami.
Poleg tehničnih vidikov je raziskava pokazala tudi pomen ohranjanja medosebnih odnosov, saj digitalizacija pogosto vodi v zmanjšanje osebnih stikov. Zato je nujno, da se digitalne rešitve dopolnjujejo s programi za krepitev timskega sodelovanja in pozitivne organizacijske klime. Sklepno lahko ugotovimo, da je digitalna transformacija v zdravstvu uspešna le, če se obravnava kot dolgoročen in strateško načrtovan proces, ki združuje tehnološki napredek z aktivnim vključevanjem zaposlenih ter zagotavljanjem stalne podpore in izobraževanja.
Ključne besede: digitalizacija, zdravstvo, zaposleni, zadovoljstvo pri delu, IT-podpora, izobraževanje, organizacijska kultura
Objavljeno v ReVIS: 23.06.2026; Ogledov: 398; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,14 MB) |
9. |
10. Vpliv umetne inteligence na študijski proces in poklicni razvoj študentov fizioterapije : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje FizioterapijaMaja Šurbek, 2026, magistrsko delo Opis: Uvod: Umetna inteligenca (UI) postaja nepogrešljiv del sodobnega izobraževanja in zdravstva, saj pomembno spreminja načine učenja, poučevanja in strokovnega razvoja. Temeljno izhodišče magistrskega dela je raziskati, kako študenti fizioterapije dojemajo, uporabljajo in vrednotijo vlogo UI v svojem študijskem procesu ter kako ta vpliva na njihovo motivacijo, strokovno rast in oblikovanje prihodnje poklicne identitete. Metode: Raziskava temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, s katerim smo preučevali stopnjo poznavanja, uporabo in dojemanje UI med študenti fizioterapije na Alma Mater Europaea. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, oblikovanim na podlagi pregleda relevantne literature in prilagojenim ciljem raziskave. V raziskavi je sodelovalo 207 študentov dodiplomskega študijskega programa Fizioterapija ter magistrskega študijskega programa Zdravstvene vede – smer fizioterapija. Zbrani podatki so bili statistično obdelani z uporabo opisne statistike in testiranja hipotez v programu IBM SPSS Statistics (verzija 27), pri čemer je bila statistična značilnost določena pri α = 0,05. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je uporaba UI med študenti fizioterapije razširjena, pri čemer se pogostost in načini uporabe razlikujejo glede na stopnjo študija in predhodno znanje o UI. Višja raven poznavanja UI ni nujno povezana z večjim zaupanjem v njen potencial, kar nakazuje na razvoj profesionalne refleksivnosti in etične občutljivosti med študenti. Pogostejša uporaba UI je bila povezana z učinkovitejšim učenjem, poglobljenim razumevanjem učne snovi ter večjo samostojnostjo in angažiranostjo študentov. Razprava/Zaključek: UI ima pomemben potencial v izobraževanju fizioterapevtov. Omogoča poglobljeno razumevanje vsebin, spodbuja refleksijo in kritično mišljenje ter krepi samostojnost študentov v študijskem procesu, hkrati pa kaže tudi pomemben potencial za uporabo v klinični praksi.
Ključne besede: umetna inteligenca, fizioterapija, izobraževanje, učenje, motivacija
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2026; Ogledov: 412; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
