31. Razvoj ključnih in perspektivnih kadrov v podjetju XEva Livaković, 2024, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Perspektivni zaposleni so vodilo, ki vodi v odličnost in dober razvoj vsakega podjetja. Pri tem je neposredni vodja odgovoren za vsakodnevno komunikacijo, motivacijo in razvoj perspektivnih zaposlenih. Ključna komponenta pri razvoju kadrov je primerno delovno okolje, v katerem se lahko potencialni kadri razvijajo in pokažejo svoj najboljši potencial. Ključno vlogo pri razvoju kadrov pokažejo tudi neposredni vodje, ki vplivajo na neposreden napredek potencialnega kadra. Nadgradnja strokovnega znanja je domena vsakega posameznika in tudi podjetje vpliva z internim izobraževanjem. Kreativna in inovativna podjetja ustvarijo dobro zunanje okolje, v katerem lahko posameznik raste in tudi nadgrajuje svoje znanje, ki si ga je pridobil na šolanju.
Razvoj kadrov in izobraževanje sta pomembno in prav vsak posameznik je odgovoren za svoj karierni razvoj in vlaganje v samoizobraževanje. Ni zgolj odvisno od podjetja, kako bo posameznik rasel, ampak je odvisno od posameznika, kako bo svoj čas namenil razvoju, rasti, karierni poti, samoizobraževanju. Vodstveni delavci v podjetju niso pomembni samo pri kreiranju lastne karierne poti, ampak zastopajo podjetje, da se bo razvilo v najboljši možni luči.
Ključne besede: perspektivni kadri, razvoj kadrov, karierni razvoj, izobraževanje, vodja, kariera
Objavljeno v ReVIS: 10.04.2024; Ogledov: 1034; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (686,80 KB) |
32. Kaj imata skupnega Veleučilišče v Križevcih in Podravka?Tina Košir, 2023, poljudni članek Ključne besede: Erasmus+, strokovni obiski, terciarno izobraževanje, poklicno izobraževanje, Hrvaška, Križevci, Podravka, živilstvo, partnerstva
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2024; Ogledov: 1080; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,09 MB) |
33. |
34. |
35. |
36. |
37. |
38. UPORABA DRUŽBENIH OMREŽIJ IN DUŠEVNO ZDRAVJE MLADIH ODRASLIHManca Hrovat, 2023, ni določena Opis: Družbena omrežja so zadnje desetletje po celotnem svetu že zelo razširjena. Uporaba le teh pa ima svoje prednosti in slabosti. V diplomski nalogi smo raziskovali uporabo družbenih omrežij s poudarkom na duševnem zdravju mladih odraslih.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili družbena omrežja in katera so trenutno najbolj popularna, nato kako so družbena omrežja povezana z duševnim zdravjem mladih ter predstavili negativne in pozitivne vidike uporabe družbenih omrežij, kako so družbena omrežja povezana z izobraževanjem, dotaknili pa smo se tudi uporabe družbenih omrežij v času covida ter raziskali spletno nasilje in zaslonsko zasvojenost.
V empiričnem delu smo zajeli pristope, metode in tehnike ter opisali vzorec našega raziskovanja. Pri pisanju diplomske naloge smo se odločili za kvalitativno fenološko paradigmo raziskovanja z vprašalnikom in izvedbo intervjujev. Uporabili smo delno strukturirani tip intervjuja. Naša metoda vzorčenja je namensko vzorčenje. Izvedli smo 6 polstrukturiranih intervjujev z udeleženci, starimi med 18 in 24 let. Intervjuje smo kodirali v kodirni tabeli po sklopih in jim določili pojme in kategorije.
Vprašanja so se nanašala na to, kdaj so se kandidati prvič srečali z družbenimi omrežji in katera družbena omrežja uporabljajo, v kakšne namene uporabljajo družbena omrežja, družbena omrežja in izobraževanje, družbena omrežja in covid, njihovo doživljanje ob uporabi, raziskovali smo tudi, ali so kdaj prekomerno uporabljali omrežja in kako uporabo omejiti ter če so kdaj doživeli spletno nasilje. Ugotovili smo, da naši kandidati v večini ne doživljajo nič pretirano negativnega, več ali manj so poročali o težavah s samopodobo zaradi perfekcionizma, ki se pojavlja na družbenih omrežjih. Večina uporablja družbena omrežja za komunikacijo, izobraževanje in branje novic. Ugotovili smo, da je spletnega nasilja res ogromno in se pojavlja v več oblikah, npr. kot izsiljevanje, posmehovanje, žaljivi komentarji, grožnje … Pri tem, kako omejiti uporabo družbenih omrežij, pa smo ugotovili, da bi morali starši narediti največ.
Za nadaljnjo raziskavo bi bilo potrebno povečati vzorec in v raziskavo vključiti tudi mladostnike ter osebe s težavami z duševnim zdravjem in LGBTQ+ skupnost.
Ključne besede: družbena omrežja, zaslonska zasvojenost, duševno zdravje, mladi odrasli, izobraževanje, spletno nasilje, covid-19.
Objavljeno v ReVIS: 10.10.2023; Ogledov: 2134; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,74 MB) |
39. Izobraževanje na daljavo v času epidemije covid-19 v Sloveniji : magistrsko deloRobert Letić, 2023, magistrsko delo Opis: V slovenskem šolskem sistemu prevladuje oblika klasičnega izobraževanja, kjer pouk poteka fizično v šoli ob prisotnosti učitelja in učenca. Pred epidemijo covid-19 je v Sloveniji prevladovala klasična oblika izobraževanja v šoli, saj izobraževanje na daljavo ni bilo širše znano vzgojno izobraževalnim zavodom. Vendar pa je s prihodom epidemije in začasnim zaprtjem šol izobraževanje na daljavo postalo edini način izvajanja pouka. Za namen preučevanja, kako so se vzgojno-izobraževalni zavodi spopadali z izvajanjem izobraževanja na daljavo med obdobjem popolnega zaprtja šolskih zavodov, smo v drugem delu magistrske naloge izvedli raziskavo, v sklopu katere smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja. Namen magistrskega raziskovalnega dela je ugotoviti, kako so izobraževanje na daljavo zaznavali ravnatelji izbranih srednjih šol v Sloveniji ter kako so usmerjali in organizirali delo v kolektivu v času popolnega zaprtja šol. V magistrskem delu smo uporabili različne metode raziskovanja, pri čemer izpostavljamo sociološko empirično metodo, v sklopu katere smo se poslužili kvalitativne metode raziskovanja. Raziskavo smo izvedli s pomočjo strukturiranega intervjuja z naključno izbranimi ravnatelji srednjih šol iz posamezne statistične regije. Ugotovili smo, da večina ravnateljev meni, da niso imeli dovolj strokovne podpore za izvajanje pouka na daljavo v času epidemije covid-19. Hkrati so bili vsi ravnatelji enotni, da je prehod na izobraževanje na daljavo prinesel številne težave, s katerimi so se šole morale spopasti. Kot najpogostejše težave, ki so jih ravnatelji izpostavili, so bile: računalniška oprema in internetna povezava, praktično izobraževanje ter prepozna navodila pristojnih inštitucij. Izobraževanje na daljavo je v času epidemije covid-19 postala ključna oblika izobraževanja, za katero menimo, da se bo v prihodnosti verjetno še naprej razvijala. Raziskava, ki smo jo izvedli, je poudarila izzive in pomanjkljivosti, s katerimi so se vzgojno-izobraževalni zavodi soočali. Pridobljeni rezultati lahko služijo kot pomembna podlaga stroki pri nadaljnjem raziskovanju in krepitvi digitalnih kompetenc. S tem bodo vzgojno-izobraževalni zavodi bolje pripravljeni na morebitne prihodnje krize, ki zahtevajo izobraževanje na daljavo.
Ključne besede: izobraževanje, učenje, izobraževanje na daljavo, epidemija covid19, šola, ravnatelji
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 3360; Prenosov: 73
Celotno besedilo (981,76 KB) |
40. |
