Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zagotavljanje kakovosti v Razvojno izobraževalnem centru Novo mesto
Gregor Sepaher, 2017

Opis: Temeljni namen magistrske naloge je preučiti, kako ljudske univerze v Sloveniji zagotavljajo kakovost v izobraževanju odraslih. Kakovost je po splošnem prepričanju akademikov in praktikov eno izmed pomembnih področjih za delovanje vsake organizacije. Zaradi relativno širokega pojma kakovosti smo se v nalogi fokusirali predvsem na to, kako organizacije za izobraževanje odraslih opredeljujejo skrb za kakovost, kako oblikujejo vizijo in poslanstvo ter kako poteka strateško načrtovanje. Proučevali smo tudi, katere certifikate in modele kakovosti zasledujejo in ali so le-ti prepoznavni pri njihovem delu in jim nudijo nove priložnosti na trgu izobraževanja odraslih. Osredotočili smo se tudi na samo evalvacijo ter kako rezultate le-te vpeljujejo v nadaljnje izvedbe programov in projektov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kakovost, strateško načrtovanje, evalvacija, certifikati kakovosti, ljudska univerza, izobraževanje odraslih
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 2015; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

2.
Presojanje kakovosti v izobraževanju odraslih
Sonja Feher, 2019

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: presojanje kakovosti, model POKI, samoevalvacija, izobraževanje odraslih, izobraževanje
Objavljeno: 09.08.2019; Ogledov: 1424; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

3.
4.
5.
6.
Motivacija za izobraževanje zaposlenih na Območni službi Nova Gorica Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje
Martina Kavčič, 2013

Opis: V vsakdanjem življenju se pogosto srečujemo s pojmom motivacije. Vsak posameznik, ki želi biti konkurenčen na trgu dela, mora poskrbeti za svoj razvoj in se stalno izpopolnjevati in izobraževati. Pogosto se nam zastavlja vprašanje zakaj je nekdo za nekaj motiviran, drugi pa so zadovoljni sami s sabo, kje je torej tisti vzgib, motiv, ki povleče posameznika iz udobja. V raziskovalni nalogi sem se želela usmeriti na motivacijo za izobraževanje, tako sem v prvem delu opredelila pojme motivacije in izobraževanja odraslih. V drugem delu pa sem želela predstaviti kvantitativne in kvalitativne metode, s katerimi sem skušala najti odgovore na zastavljene hipoteze. Z diplomsko nalogo sem želela pridobiti odgovor na vprašanje motivacije za izobraževanje zaposlenih na Območni službi Nova Gorica Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in v kakšni meri je vplivala sprememba zakonodaje na izobraževanje zaposlenih. Prišla sem do ugotovitve, da je motivacija za izobraževanje tistih udeležencev, ki se izobražujejo na podlagi zakona, šibka, medtem, ko je motivacija za izobraževanje tistih, ki se izobražujejo na lastno željo, veliko večja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motivacija, motiv, izobraževanje odraslih, Zavod RS za zaposlovanje, strokovni svetovalec
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 408; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

7.
Uresničevanje izzivov evropske politike izobraževanja odraslih v sistemu vseživljenjskega učenja
Karmen Kožar, 2020

Opis: Magistrsko delo proučuje evropsko politiko izobraževanja odraslih v sistemu vseživljenjskega učenja. Evropska unija vedno bolj posega v to področje ter teži k vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora in skupne izobraževalne politike. Magistrsko delo preuči ureditev področja izobraževanja odraslih v mednarodnih in regionalnih instrumentih. Na podlagi analize ureditve tega področja v najuspešnejših državah članicah Evropske unije razišče, ali bi nemara bilo smiselno izobraževanje odraslih prenesti v izključno pristojnost Evropske unije ali pa naj to področje še naprej ostane v rokah držav članic. Glede na to, da Evropska unija državam članicam daje na tem področju le priporočila, države v izobraževanje odraslih vložijo le toliko, kolikor želijo, to pa vsekakor ni tisto, kar je Evropska unija s politiko izobraževanja želela doseči. Da bi bili cilji iz strategije Evropa 2020 doseženi, bi se države članice Evropske unije morale odreči svoji pristojnosti, na kar pa ne pristanejo. Raziskava je pokazala, da ni pričakovati uresničitve ciljev, če ureditev izobraževanja odraslih in oblikovanje politike ostanejo v rokah držav članic. Prav zato sta prenos pristojnosti na Evropsko unijo in harmonizacija tega področja edina možna rešitev, da se doseže pametno, trajnostno in vključujočo rast ter vseživljenjsko učenje v Evropi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izobraževanje odraslih, vseživljenjsko učenje, harmonizacija, politika izobraževanja odraslih, izzivi v izobraževanju odraslih
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 259; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

8.
9.
Vključevanje starejših odraslih v izredno srednješolsko izobraževanje
Mateja Peterca, 2021

Opis: V magistrskem delu smo preučili, zakaj se starostna skupina starejših odraslih, ki so stari vsaj 45 let in imajo osnovnošolsko ali nižjo poklicno izobrazbo, ne vključuje v izredno srednješolsko izobraževanje v zadostni meri. Iz različnih zornih kotov smo preučili razloge, ki jim to preprečujejo, kljub temu da bi s tem bili bolj konkurenčni na trgu dela. Cilj srednješolskega izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji je namreč povečanje deleža prebivalcev z dokončano štiriletno srednjo šolo, ki se je izkazala kot tista stopnja izobrazbe, ki zagotavlja večjo zaposljivost. V sklopu raziskovanja smo preučili izvedeni projekt Dvig izobrazbene ravni, ki se sofinancira iz Evropskega socialnega sklada, analizirali aktualne statistične podatke iz uradnih šolskih evidenc pristojnega ministrstva ter izvedli anketo šolajočih udeležencev v izobraževanju odraslih v šolskem letu 2019/20 in intervju s predstavniki pristojnega ministrstva in različnih javnih zavodov za izobraževanje odraslih. Ugotovili smo, da se starejši odrasli, ki nimajo dokončane srednje šole, vključujejo v izobraževalni proces v zelo majhnem obsegu, in sicer približno v 10 % deležu vseh vpisanih. Ocenjujemo, da bi z ustreznim financiranjem novih projektov starejše odrasle spodbudili k večji vključitvi v srednješolsko izobraževanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izobraževanje odraslih, formalno izobraževanje, srednješolsko izobraževanje, politika izobraževanja odraslih
Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 126; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh