Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V magistrski nalogi sem preko kvalitativnih metod raziskovanja, in sicer izvedenih intervjujev, anketnega vprašalnika in študije primera v Sloveniji, na Japonskem in na Finskem, izvedel pregled nad strukturo podjetniških ekosistemov, s poudarkom na podpori internacionalizaciji podjetij in podpornih instrumentih, v obliki poslovno tehnoloških mostov. Na začetku je predstavljen podjetniški ekosistem, njegova struktura in način delovanja. Nadalje je poudarek na gospodarskem razvoju in predstavitvi pojma internacionalizacije ter dejavnosti, ki se v njenem okvirju izvajajo, s strani zadevnega ekosistema, pri podpori podjetjem na področju izvoza njihovih izdelkov in storitev na tuje trge. Sledi opredelitev pojma internacionalizacije in dejavnosti, ki so bile in bodo izvajane v prihodnje. Na podlagi navedenih in izvedenih metod raziskovanja smo iskali ustrezne subjekte podpornega okolja, podporne instrumente, namene in cilje, potrebne dejavnosti, ciljne skupine in primerne strukture upravljanja predlaganega instrumenta podpore, v obliki poslovno tehnoloških mostov. V proučevanih državah so bili pregledani tudi načini iskanja tržnih potencialov ter finančna in ekonomska učinkovitost izvajanja internacionalizacije podjetij. Na koncu so predstavljeni rezultati in podane ugotovitve ter predlog vzpostavitve podpornega instrumenta v obliki poslovno tehnoloških mostov, z namenom sofinanciranja aktivnosti pri prodoru na tuje trge in s tem internacionalizacije slovenskih podjetij.
Ključne besede: internacionalizacija podjetij, podporni instrumenti, poslovni tehnološki mostovi, mreženje, izvoz, gospodarski razvoj, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1510; Prenosov: 93
Celotno besedilo (3,93 MB)

Opis: Diplomsko delo temelji na preučevanju marketinških strategij za izvoz slovenskega proizvoda na tuji trg. V konkretnem primeru proučujem primer bučnega olja Alfa in možnosti za njegov izvoz na tuj, evropski oziroma konkretno – irski trg. Marketinške strategije sem analiziral s pomočjo primarnih in sekundarnih virov in zbranih podatkov, dostopnih v strokovni literaturi ali na spletu. Pri raziskavi utemeljenosti posameznih delovnih hipotez sem uporabil logično analizo in interpretacijo primarnih in sekundarnih virov, kvalitativno analizo in primerjalno metodo. V delu sem predpostavil, da bo cena bučnega olja na irskem trgu višja kot v Sloveniji. Prav tako sem predpostavil, da je pri vstopu novega izdelka na trg ključnega pomena pozitiven odnos kupcev do proizvoda. Predpostavil sem, da bo zato uspeh prodora na irski trg (poleg konkurenčne cene) odvisen predvsem od dobre marketinške analize in kampanje ozaveščanja kupcev o koristih in načinu uporabe bučnega olja. S pomočjo podatkov in njihove analize sem potrdil vse tri ključne hipoteze.
Ključne besede: marketinška strategija, bučno olje, izvoz, tuji trg, Republika Irska, konkurenčnost, analiza trga, e-trgovanje, marketinški splet, benchmarking
Objavljeno v ReVIS: 21.09.2018; Ogledov: 3445; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,61 MB)

Ključne besede: načrt izvoza, mednarodno poslovanje, izvoz, vino, mednarodno trženje
Objavljeno v ReVIS: 03.07.2018; Ogledov: 3168; Prenosov: 190
Celotno besedilo (222,48 KB)

Opis: V diplomskem delu predstavljam pekarsko podjetje Pečjak, d. o. o., ki je bilo ustanovljeno pred 40 leti, ko je iz male obrtniške proizvodnje keksov zraslo v eno večjih pekarskih podjetij v Sloveniji. Cilj poslovnega načrta, ki je podrobneje opisan v diplomskem delu, je predvsem temeljil na povečanju realizacije na tujih trgih. Program, ki ga bodo tržili v tujini, vsebuje vse zamrznjene izdelke, ki omogočajo hitro pripravo preprostega obroka. Podjetje bo na že obstoječih trgih skušalo povečati tržni delež s starimi in tudi kasnejšimi novimi produkti. Če bo primarni načrt izpolnjen, se bo podjetje osredotočalo tudi na nove, dodatne trge. Zamrznjeni izdelki so zelo prodajani na tujih trgih, zato si podjetje želi povečati izvoz na že obstoječe tuje trge. Podjetje prodira na tuje trge že 20 let in je pri tem zelo uspešno. Najbolj so razviti na avstrijskem trgu, sledi hrvaški trg, kjer so največji izvozniki zamrznjenega izdelka, t. i. bureka, na Balkanu. Prav tako so svojo dejavnost razvili v Švici, Nemčiji, Rusiji, na Madžarskem, Slovaškem in Poljskem. Zahodni trg jim predstavlja veliko težavo zaradi visokih zagonskih stroškov in zelo močne konkurence. Pozitivna stran tega trga je, da so ljudje dobro obveščeni o globoko zamrznjenem programu in ga na veliko kupujejo. Poglavitni razlog za to je hiter življenjski slog, ki jim ne dovoli priprave domačih obrokov. Drugačna situacija je na vzhodnem trgu, saj so za razliko od zahodnega slabo seznanjeni s temi produkti. Veliko družin se še vedno zateka h kuhanju domače hrane in kupovanju svežih izdelkov. Prav tako so izdelki iz globoko zamrznjenega programa bistveno dražji kot sveži izdelki. Podjetje zagotavlja, da so njihovi izdelki zelo kakovostni in narejeni iz naravnih sestavin. Vsak njihov zamrznjen obrok se lahko primerja z domačo pripravljeno jedjo. Kupcev tega programa bo iz leta v leto več, ker vse več družin ni veščih v kuhanju ali nimajo dovolj prostega časa. V Sloveniji imajo trenutno na trgu vodilni tržni delež pri prodaji globoko zamrznjenega programa. V Sloveniji ustvarijo 23.500.000 € prihodkov, v tujini pa 2.000.000 €. Prizadevajo si, da bi lahko v naslednjih petih letih prihodke v tujini povečali na 6.000.000 €, kar bi v podjetju predstavljalo 20-odstotno realizacijo.
Ključne besede: izvoz, globoko zamrznjen program, pekarna, realizacija, tuji trg, Pekarna Pečjak
Objavljeno v ReVIS: 07.03.2018; Ogledov: 4277; Prenosov: 201
Celotno besedilo (1,15 MB)