1. Razvojne prioritete države v proračunski perspektivi : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeLina Lazar, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena proračunska poraba ministrstev po ključnih resorjih.
Proračun je temeljni finančni račun države, ki odraža prioritete države na gospodarskem,
socialnem in razvojnem področju. Državni proračun je pomemben instrument pri izvajanju
večletne makroekonomske politike, s katero želi država zagotavljati stabilne javne finance in
pospeševati gospodarski razvoj ter dosegati zastavljene družbene in gospodarske cilje.
Diplomska naloga se dotika splošnih pojmov proračuna, kar zadeva javne finance, sestavo
proračuna, potek proračunskega procesa, klasifikacije proračuna ter njegova načela. Drugi del
je namenjen predstavitvi, analizi in interpretaciji rezultatov empirične raziskave, ki prikazuje
odhodke države po ključnih resorjih v obdobju 2000–2012.
Ključne besede: javne finance, proračun, država, ministrstvo, resor, razvoj, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1290; Prenosov: 84
 Celotno besedilo (1,03 MB) |
2. Davčno potrjevanje računov kot ukrep v boju proti sivi ekonomiji : magistrsko deloRoman Štih, 2018, magistrsko delo Opis: Država in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za izvajanje svojih nalog z davki in drugimi obveznimi dajatvami. Dolgoročen cilj davčne politike je, da bi zavezanci poravnali svoje davčne obveznosti prostovoljno in v partnerskem odnosu z državo. Neizpolnjevanje davčnih obveznosti se odraža v skrčenem obsegu javnih storitev, zato je izredno pomembno z ozaveščanjem o širšem pomenu davkov pričeti že v osnovni šoli. Siva ekonomija se je v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS) razplamtela skoraj do mere, da je postala družbeno dopustna. K temu je pripomogla nizka raven davčne kulture in davčne morale, ki prek povpraševanja potrošnikov po dobrinah sive ekonomije deluje kot katalizator sive ekonomije. Pri sivi ekonomiji potekajo transakcije v gotovini, saj ta ne pušča nikakršnih sledi. Anonimnost gotovinskega poslovanja in uporaba posebej prirejenih registrskih blagajn sta vrsto let predstavljali ključen problem v boju proti davčnim utajam na področju gotovinskega poslovanja. Davčna uprava RS je v postopkih nadzora ugotavljala, da so nekateri zavezanci iz svojih evidenc izbrisali celo do 80 % obdavčljivega prometa. S podobno problematiko so se soočali tudi na Hrvaškem, kjer so leta 2013 s postopkom fiskalizacije uvedli davčne blagajne, ki zaradi finančnih učinkov predstavljajo zgodbo o uspehu. Navedeno je pripomoglo k temu, da so pobude Finančne uprave RS za sistemsko ureditev gotovinskega poslovanja z uvedbo davčnih blagajn naletele na plodna tla s sprejemom Zakona o davčnem potrjevanju računov. Davčno potrjevanje računov tvori sistem, kjer so blagajne zavezancev prek spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom davčnega organa, ki z verifikacijo in hranjenjem podatkov o izdanih računih omogoča pregledno in zanesljivo evidentiranje gotovinskega prometa.
Ključne besede: javne finance, siva ekonomija, davčne blagajne, davčne utaje, davčna kultura, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 3876; Prenosov: 198
Celotno besedilo (2,28 MB) |
3. Plačilni sistem v javnem sektorju : diplomsko deloMateja Drobič, 2015, diplomsko delo Opis: Plačilni sistem v javnem sektorju je doživel že kar nekaj sprememb. Glede na gospodarsko stanje v državi je potrebno večkratno reguliranje s strani države, da so javne finance vzdržne. S tem pa se nenehno posega v plače javnih uslužbencev in v njihove dodatke. Plače pomembno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih in dodatki jih spodbujajo k bolj uspešnemu delu in večjemu trudu. Delitev zaposlenih na uradnike in strokovno-tehnične delavce je z novim plačnim sistemom ter s spremembo Zakona o javnih uslužbencih prinesla tudi razlike med zaposlenimi. Javne finance vplivajo na vse prebivalce Republike Slovenije. Z uravnoteženim ravnanjem z javnimi financami lahko uravnavamo ves pretok blaga in storitev, da so prebivalci zadovoljni in da ne občutijo pomanjkanja. Ko je dolg pri javnih financah prevelik, se vlada poslužuje ukrepov, ki niso prijazni do prebivalcev, in ki zmanjšujejo blaginjo prebivalcev. Zato je potrebno, da so javne finance vzdržne, da imamo ustrezen plačni sistem v javnem sektorju, preko katerega lahko uravnavamo dohodke in odhodke države. Pri tem pa skušamo biti pravični, tako da so posegi v plače enakomerni in ne prepogosti. Pri tem ne smemo pozabiti, da zaposleni potrebujejo pri svojem delu tudi nagrajevanje in izobraževanje.
Ključne besede: javni sektor, javna uprava, javni uslužbenci, plačni sistem, javne finance, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 31.08.2017; Ogledov: 6370; Prenosov: 251
Celotno besedilo (1,20 MB) |
