Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
UPORABA URAVNOTEŽENIH SISTEMOV KAZALNIKOV (USK) KOT SODOBNO ORODJE STRATEŠKEGA MANAGEMENTA S PRIMEROM UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA
Tilen Pahor, 2016

Opis: Zanimanje za strateški management v bolnišnicah in zdravstvenih organizacijah se je v zadnjih letih močno povečalo. Zdravstveni sistemi po svetu so v težkem finančnem položaju, zato je merjenje uspešnosti in učinkovitosti že skoraj nujno potrebno za dolgoročni uspeh. Bolnišnice, ki so to prve spoznale, so naredile petletni strateški načrt. Dva primera uspešne reorganizacije bom podrobneje opisal v pričujočem magistrskem delu. Če hočemo doseči dobre rezultate, je oblikovanje strateških strategij ključni dejavnik, vendar to samo po sebi ni zadostno za uspeh v zdravstvu. Ključna je implementacija kazalnikov na vseh nivojih bolnišnice. Ker so zdravstvene ustanove v večini veliki in kompleksni sistemi, je to lahko zelo težka naloga. V zadnjem desetletju je metoda balanced scorecard (BSC) oz. uravnoteženi sistem kazalnikov (USK) postala najbolj pogosto uporabljena metoda merjenja učinkovitosti v zdravstvenih organizacijah. Prva uporaba teh kazalnikov v zdravstvu se je pojavila že leta 1992, kosta jo predstavila ustanovitelja Kaplan in Norton. V zadnjih letih se je uporaba uravnoteženih sistemov kazalnikov močno povečala, tudi zaradi prožnosti, ki jih ponuja to orodje. Kazalniki ne morejo biti enaki za vse bolnišnice, treba jih je prilagoditi sistemu in strateškemu položaju. Oblikovanje strateških strategij se začne pri vodstvu in se nato prenese na vse stopnje v organizaciji oz. kliničnih oddelkov. Kot vsak sistem merjenja uspešnosti ima tudi USK več načinov uporabe. Lahko se uporablja kot poslovodno odločanje ali pa je poudarek na načrtovanju, odkrivanju napak, priložnostih itd. Če se USK uporablja pri načrtovanju in za lažje odločanje, je logično, da se razširi njegovo uporabo na podlagi zastavljenih ciljev kot tudi stopnjo uspešnosti pri doseganju teh ciljev. Merjenje z USK se dostikrat izkaže kot slabo, pa ne zaradi slabega načrtovanja, ampak ker se slabo izvaja. USK je zasnovan kot večdimenzionalni merilni sistem in izvajanje strategije je ključnega pomena za nadaljnji uspeh katere koli organizacije. V magistrskemdelu bom predstavil vse priložnosti in ovire pri vzpostavi USK in prikazal primer, kako se lahko kazalniki prikažejo v praksi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: uravnotežen sistem kazalnikov, sodobno orodje strateškega managementa, javni zdravstveni zavod, merjenje uspešnosti in učinkovitosti, strateški kazalniki
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 3575; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

2.
Pravica do glasbenega izobraževanja
Antonija Poplatnik, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izobraževanje, javni zavod, glasba, glasbena šola
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 2996; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

3.
4.
5.
6.
CAF - analiza javnega gospodarskega zavoda Golovec Ljubljana
Janez Reš, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: CAF analiza, javni zavod Golovec
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 2605; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

7.
Motiviranje zaposlenih-primerjalna analiza med javnim in zasebnim zavodom
Mateja Simonič, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motivacija, motivacijska teorija, javni zavod, zasebni zavod
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 2480; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1019,98 KB)

8.
9.
10.
Preučevanje motivacije v zavodu Motiv
Špela Kos, 2018

Opis: Z vprašanjem, kako spodbuditi zaposlene, da bodo prizadevno, vestno ter zlasti inovativno udejanjili cilje organizacije, se danes ukvarjajo tako teoretiki in praktiki. Odgovor pa ni tako preprost, saj se motivi za opravljanje dela pri ljudeh razlikujejo. Motivacijo je mogoče spremljati le prek vedenja in ravnanja pri delu. Odgovornost vodje pa je, da prepozna razlike med posamezniki in uporabi ustrezne spodbude, s katerimi bo podjetje lahko doseglo zastavljene cilje. Delodajalec mora namreč nameniti pozornost motiviranju zaposlenih, če želi doseči uspeh in konkurenčno prednost na trgu. Motivirani zaposleni so ključni za delovanje podjetja. Tisti, ki razume resnično vrednost zaposlenih, bo v podjetju ustvaril delovno klimo, ki bo spodbujala uspešnost uslužbencev in posledično delodajalca. V diplomskem delu sem poskušala odkriti dejavnike, ki povečujejo motiviranost na delovnem mestu in posledično vodijo k zadovoljstvu zaposlenih, preučila, kako vodje v javnem sektorju motivirajo uslužbence in svoj tim, katere motivacijske prijeme pri tem uporabljajo in kako ti vplivajo na motiviranost in produktivnost ekipe. Z empirično raziskavo v izbranem zavodu sem raziskovala, kako posamezni motivacijski dejavniki vplivajo na zaposlene, ocenila njihovo motiviranost in opredelila osnovne motive za delo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motivacijski dejavniki, javni zavod, zadovoljstvo zaposlenih, odnosi, plača, motiv.
Objavljeno: 09.11.2018; Ogledov: 2793; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh