1. |
2. |
3. |
4. Razvoj kakovosti na svetu od 1960 do danes (časovna daljica)Tomaž Kukman, 2024, ni določena Opis: V ospredju diplomske naloge sta kakovost in njen razvoj skozi čas, in sicer od leta 1960 do danes. V navezavi na to so posebej izpostavljene tudi tehnologija blockchain in kriptovalute. Pojma sta med seboj povezana. Kakovost je pomembna za življenje, zato je ne bi smeli zanemarjati, saj bi to lahko povzročilo zaplete. Dolgo časa je težavo predstavljal prenos denarja iz ene države v drugo – čim hitreje in brez velikih stroškov. Zaradi tega so se razvile tehnologije blockchain in kriptovalute, slednje so v zadnjih letih doživele visoko rast, kar je posledica razvoja tehnologije in pretirane inflacije v zadnjih letih. Na zadnjo so vplivali monetarni pritiski. Namen naloge je predstaviti razvoj kakovosti skozi leta, in sicer s proučevanjem literature in razvojem tehnologije blockchain ter kriptovalut. V ospredju bo prav tako predstavitev treh najbolj poznanih kriptovalut, ob tem pa tudi prikaz časovne osi in grafični prikaz višanja njihovih vrednosti skozi leta. Celoten tehnološki napredek in razvoj kakovosti sta prikazana z daljico, ustvarjeno v programu Miro. Zadnji del naloge v ospredje postavlja vpliv kriptovalut na kakovost življenja in njihov nadaljnji razvoj ter pomen na trgu. Ključne besede: blockchain, časovna daljica, kakovost, kriptovalute, razvoj. Objavljeno v ReVIS: 15.09.2024; Ogledov: 178; Prenosov: 4 Celotno besedilo (619,00 KB) |
5. |
6. Vloga vodje in njen vpliv na kakovost dela v timu zdravstvene negeSuzana Lakić, 2024, magistrsko delo Opis: eoretična izhodišča: Vloga vodje v zdravstvu ima pomemben vpliv na kakovost dela znotraj zdravstvenega tima. Vodja vzpostavlja jasna pričakovanja glede kakovosti dela in standardov oskrbe pacientov ter spodbuja kulturo odličnosti, kjer so cenjeni nenehno izboljševanje, učenje in inovacije. Poleg tega vodja gradi zaupanje in sodelovanje med člani tima ter zagotavlja potrebne vire, usposabljanje in podporo za zagotavljanje visokokakovostne nege. Z vzorčenjem primernih vedenj, spodbujanjem učinkovite komunikacije in povratnih informacij ter spremljanjem uspešnosti in kakovostnih meril vodja omogoča reševanje težav, izboljšanje procesov dela in optimizacijo oskrbe pacientov. Skratka, vloga vodje v zdravstvu pomembno prispeva k ustvarjanju okolja, v katerem lahko zdravstveni tim doseže visokokakovostno nego in pozitivne rezultate za paciente.
Metoda: Za raziskavo je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov, s pomočjo katere smo ugotovili subjektivna stališča udeležencev v raziskavi, ki so pripomogla h končnim ugotovitvam. Metodi raziskovanja sta deskriptivna, s katero smo opisali in interpretirali najpomembnejše pojme s proučevanega področja, ter metoda analize, s katero smo analizirali in razčlenjevali primarne podatke, pridobljene z anonimnim spletnim anketnim vprašalnikom, ki je bil oblikovan na spletni platformi www.1ka.si.
Rezultati: Anketni vprašalniki so bili razdeljeni med 450 zdravstvenih delavcev Splošne Bolnišnice Celje. V raziskovalnem delu smo si zastavili 4 raziskovalna vprašanja in 4 hipoteze. Glede na rezultate, ki smo jih pridobili na podlagi odgovorov izpolnjenih anketnih vprašalnikov, smo vse štiri hipoteze potrdili. Analiza podatkov je pokazala, da obstaja statistično značilna povezava med vključenostjo vodje v sestrske predaje službe/raporte in njihovo vodstveno vlogo, kar potrjuje prvo hipotezo. Večina vprašanih (87,8 %) je poročala, da so vodje najpogosteje vključeni v sestrsko predajo službe/raport. Druga hipoteza je bila prav tako potrjena, saj smo ugotovili pozitiven vpliv vključenosti vodje v delo na oddelku na zadovoljstvo zaposlenih. Analiza je pokazala, da je med trditvijo "Vodja je vključen v proces dela na oddelku" in zadovoljstvom zaposlenih obstajala statistično pomembna povezava (Spearmanov koeficient = 0,489, p-vrednost < 0,05), ki je bila pozitivna in srednje močna.
Tretja hipoteza je bila potrjena, kar kaže na pozitiven vpliv vključenosti vodje v delovne procese na kakovost opravljenega dela na oddelku. Statistična analiza je pokazala, da je med trditvijo "Vodja je vključen v proces dela na oddelku" in trditvijo "Kako pogosto menite, da vas vodja spodbuja, da vaše delo opravljate kakovostno in strokovno pravilno?" obstajala statistično pomembna povezava (Spearmanov koeficient = 0,495, p-vrednost < 0,05), ki je bila pozitivna in srednje močna.
Četrta hipoteza je bila prav tako potrjena, kar kaže na povezanost med boljšimi odnosi med vodjo in zaposlenimi ter boljšim opravljenim delom na oddelku. Anketiranci so se strinjali, da dobri medsebojni odnosi prispevajo k boljši kakovosti zdravstvene nege. Rezultati Wilcoxonovega testa so pokazali statistično pomembno višjo povprečno vrednost (AS = 4,8; Me = 5) od testne vrednosti (4), kar potrjuje pomembnost pozitivnih odnosov za učinkovito delovanje organizacije
Povzetek ugotovljenega kaže, da imajo vodje pomembno vlogo v timu zdravstvene nege, saj njihova vključenost v delo na oddelku pozitivno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in kakovost opravljenega dela. Raziskava v Splošni bolnišnici Celje je pokazala, da so zaposleni najbolj zadovoljni z vodjami, ki delujejo empatično, motivacijsko ter pravično. Poleg tega so dobri odnosi med vodjo in zaposlenimi ključni za zagotavljanje boljše kakovosti zdravstvene nege. Pomembnost načel kakovosti je izpostavljena, pri čemer je visoka prioriteta dana kakovostni oskrbi pacientov.
Razprava: Vloga vodje v zdravstvu je ključna za zagotavljanje kakovosti oskrbe pacientov in učinkovitega delovanja zdravstvenih organizacij. Analiza rezultatov je pokazala, da so zaposleni v večini primerov izkazali visoko zadovoljstvo s svojimi vodjami glede na različne vidike njihovega vodenja, kot so empatija, motivacija ter pravičnost pri reševanju konfliktov. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da večja kot je vključenost vodje v proces dela na oddelku, bolj je povezana z večjo pogostostjo spodbujanja zaposlenih za kakovostno opravljeno delo. Povzetek ugotovljenega kaže, da ima vodja pomembno vlogo v timu zdravstvene nege, saj njena vključenost v delo na oddelku pozitivno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in kakovost opravljenega dela. Raziskava v Splošni bolnišnici Celje je pokazala, da so zaposleni najbolj zadovoljni z vodjami, ki delujejo empatično, motivacijsko ter pravično. Poleg tega so dobri odnosi med vodjo in zaposlenimi ključni za zagotavljanje boljše kakovosti zdravstvene nege. Pomembnost načel kakovosti je izpostavljena, pri čemer je visoka prioriteta dana kakovostni oskrbi pacientov. Ključne besede: vloga vodje v timu zdravstvene nege, kakovost v zdravstveni negi, timsko delo, vodenje, menedžment. Objavljeno v ReVIS: 16.06.2024; Ogledov: 541; Prenosov: 48 Celotno besedilo (1,99 MB) |
7. |
8. Znanje medicinskih sester s področja kakovosti in varnosti v zdravstvuBojana Agreš, 2024, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Današnji napredek in kompleksnost zdravstvene oskrbe sta povzročila resne pomanjkljivosti v kakovosti oskrbe in varnosti pacientov. Varnost pacientov in kakovost oskrbe sta globalni zahtevi, ki sta v ospredju političnih programov na področju zdravstvenega in socialnega varstva. Vse pogostejša razprava o varnosti in kakovosti v zdravstvu vodi do vprašanja, ali imajo zdravstveni delavci znanje in veščine, potrebne za zaščito in izboljšanje oskrbe pacientov. Pomanjkanje znanja in veščin med zaposlenimi v zdravstvu je bilo ugotovljeno kot pomembna ovira za izboljšanje kakovosti oskrbe. Novejši dokazi celo kažejo, da zdravstveno osebje morda ni dovolj usposobljeno ali morda ni prejelo potrebnega usposabljanja za izboljšanje kakovosti in varnost pacientov, kar je pomembno dejstvo pri zagotavljanju varnosti in kakovosti v zdravstvu. Namen raziskave je proučiti znanje medicinskih sester s področja kakovosti in varnosti v zdravstvu ter ugotoviti, kako ocenjujejo sedanje stanje kakovosti in varnosti v zdravstvu in na podlagi rezultatov opredeliti stopnjo varnostne kulture.
Metode: V namen raziskovanja je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov. Kot instrument je bila uporabljena anketa, s katero je bilo ugotovljeno, kakšno je znanje medicinskih sester s področja kakovosti in varnosti v izbranih zdravstvenih organizacijah. Za namen raziskave je bil uporabljen vprašalnik, ki je bil pripravljen na podlagi različnih predhodnih raziskav. Populacija v raziskavi so bile medicinske sestre v zdravstvenih organizacijah, katerim je bil posredovan anketni vprašalnik. Anketa je bila pripravljena v spletnem orodju 1ka in je bila po predhodnem soglasju izbrane zdravstvene organizacije razposlana na službene elektronske naslove medicinskih sester, zaposlenih v zdravstvenih organizacijah. Sodelovanje v anketi je bilo anonimno in prostovoljno. Rezultati ankete so bili prenešeni v program SPSS in analizirani s statističnimi testi. Rezultati so prikazani grafično in tabelarno.
Rezultati: V raziskavi je bilo 100 ustrezno izpolnjenih anket. Velika večina vprašanih je pravilno opredelila kakovostno obravnavo. Največ jih ve, da nenehno izboljšanje kakovosti v zdravstvu vključuje programe usposabljanja za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce. Znanje medicinskih sester o kakovosti in varnosti v izbranih zdravstvenih zavodih je dobro, saj je 92 % vprašanih pravilno opredelilo, kaj je kakovostna obravnava. Anketiranci so varnost in kakovost v njihovi organizaciji ocenili s povprečno oceno 3,85, kar priča o tem, da je kakovost in varnost dokaj dobra, vendar bi jo bilo možno precej izboljšati. Vključeni v raziskavo varnostno klimo na petstopenjski lestvici ocenjujejo z visoko oceno (4,57). V raziskavi je ugotovljeno tudi, da imajo bolj izobražene medicinske sestre v izbranih zdravstvenih organizacijah več znanja s področja kakovosti in varnosti v zdravstvenih organizacijah kot manj izobražene.
Razprava: Raziskava zagotavlja nove informacije znanja s področja kakovosti in varnosti medicinskih sester. Medicinske sestre imajo na splošno dobro znanje s tega področja. Vendar pa se moramo zavedati, da to ni dovolj za večjo varnost in zmanjšanje napak, saj je potrebno ta znanja tudi uporabiti, kar pa je lahko tematika nadaljnjega raziskovanja. Kar zadeva prakso, lahko kakovost in varnost v zdravstvu povzroči izboljšanje kakovosti oskrbe, zmanjšanje neželenih dogodkov in povečanje zadovoljstva pacientov in medicinskih sester, zmanjšanje izgorelosti medicinskih sester. Ključne besede: kakovost, varnost, zdravstvo, varnostna kultura, medicinska sestra Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 546; Prenosov: 26 Celotno besedilo (1,26 MB) |
9. Fizioterapevtska obravnava pacienta po rekonstrukciji sprednje križne veziNadin Zubović, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo dolgoročne funkcionalne kakovosti življenja pacientov in fizioterapevtski obravnavi po uspešno zaključeni rekonstrukciji sprednje križne vezi (v nadaljevanju: ACL). Cilj naloge je bil raziskati, kako učinkovita je rehabilitacija po rekonstrukciji ACL ter ali obstajajo razlike med spoloma v izidih rehabilitacije. Izpostavljeni sta bili dve osnovni hipotezi. Prva hipoteza je trdila, da fizioterapevtska obravnava pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja po rekonstrukciji sprednje križne vezi. Druga hipoteza pa je predvidevala, da je rehabilitacija po operaciji sprednje križne vezi bolj uspešna pri moških kot pri ženskah. Za diplomsko nalogo so bili analizirani rezultati desetih študij, pri čemer je bila kakovost literature ocenjena kot odlična. Rezultati raziskav so potrdili prvo hipotezo, saj je učinkovita fizioterapevtska obravnava pomembno vplivala na celovito okrevanje in visoko kakovost življenja po rekonstrukciji ACL. Poleg tega so raziskave pokazale, da so moški v nekaterih primerih dosegali boljše rezultate v rehabilitaciji v primerjavi z ženskami, kar je le delno potrdilo našo drugo hipotezo. Aktivno sodelovanje pacientov v rehabilitaciji je igralo ključno vlogo za dosego optimalnih rezultatov, ki so se kazali v izboljšani kakovosti življenja in sposobnosti za športne aktivnosti. Časovni okvir rehabilitacije je predstavljal izziv, vendar se je pokazalo, da pacienti v različnih časovnih obdobjih po operaciji dosegajo dobre rezultate. Kljub pozitivnim ugotovitvam so se pojavili izzivi, zlasti v povezavi s sočasnimi kirurškimi posegi, ki lahko negativno vplivajo na kakovost življenja več kot 10 let po rekonstrukciji ACL. Razmišljanje o integraciji sodobnih tehnologij v rehabilitacijske programe se kaže kot potencialno orodje za optimizacijo procesa okrevanja. Sklepi raziskave poudarjajo ključno vlogo fizioterapevtske obravnave pri izboljšanju funkcionalnosti po rekonstrukciji ACL. Razlike med spoloma zahtevajo prilagojene rehabilitacijske pristope, medtem ko individualiziran pristop ostaja ključen za obvladovanje izzivov in izboljšanje dolgoročnih rezultatov. Ključne besede: Funkcionalna kakovost življenja, sprednja križna vez, rekonstrukcija in fizioterapevtska obravnava. Objavljeno v ReVIS: 10.05.2024; Ogledov: 706; Prenosov: 43 Celotno besedilo (618,55 KB) |
10. Kakovost dela in zadovoljstvo diplomirane medicinske sestre v ambulanti družinske medicineJanja Ahlin, 2024, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Diplomirana medicinska sestra ima v ambulanti družinske medicine pomembno vlogo pri kontinuirani in holistični oskrbi pacientov na primarni ravni. Z zdravnikom družinske medicine in s srednjo medicinsko sestro skrbi za izboljšanje zdravja pacientov, odkrivanje dejavnikov tveganja in vodenje kroničnih pacientov. Pri svetovanju, vzgoji in učenju jim pomagajo še različni ostali strokovni profili, ki so zaposleni v zdravstvenovzgojnih centrih ali centrih za krepitev zdravja. V magistrskem delu smo pregledali kazalnike kakovosti dela v ambulanti družinske medicine in diplomirane medicinske sestre povprašali o zadovoljstvu dela v ambulantah družinske medicine. Zadovoljstvo zaposlenih je zelo pomembno za kakovostno, strokovno in pravočasno opravljeno delo.
Metoda: Uporabili smo dve metodi dela. Za teoretični del smo uporabili metodo sistematičnega pregleda obstoječe strokovne in znanstvene literature kakovosti v zdravstvu in zadovoljstvu medicinskih sester. Pri empiričnem delu pa smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop s katerim smo analizirali kazalnike kakovosti dela, ki smo jih pridobili iz dokumentov spremljanja kazalnikov kakovosti dela v ambulantah družinske medicine od leta 2015 do leta 2020 in kvantitativni pristop, kjer smo z anketiranjem povprašali diplomirane medicinske sestre o zadovoljstvu pri delu.
Rezultati: Kazalniki kakovosti v ambulantah družinske medicine se letno povečujejo. Rahel upad beležimo le v obdobju epidemije, ko je bilo delovanje ambulant družinske medicine močno okrnjeno. Zaradi pomanjkanja podatkov statistično tega nismo mogli dokazati, smo pa statistično dokazali, da ni razlik v stopnji zadovoljstva med DMS glede na to ali so zaposlene v javnem oziroma zasebnem sektorju. Ob primerjavi zadovoljstva diplomiranih medicinskih sester v letu 2017 in 2023 smo zaradi pomanjkanja podatkov lahko žal le opisno, potrdili, da je nezadovoljstvo pri delu v letu 2023 višje. Anketa je tudi s statistično obdelavo dokazala, da obstajajo statistično pomembne razlike v stopnji zadovoljstva glede na željo zaposlene ali si želijo zamenjati delovno mesto ali ne. Tiste, ki so pri delu nezadovoljne si želijo zamenjave delavnega mesta.
Razprava: Naloge ambulante družinske medicine so ohranjanje in krepitev zdravja pacientov, odkrivanje dejavnikov tveganja, ki jih z različnimi storitvemi poskušajo zmanjšati ali odstraniti, ter kontinuirano in kakovostno vodenje bolnikov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Te naloge so uresničljive, če se redno spremljajo kazalniki kakovosti, ki nam prikazujejo, kako se delo na primarnem nivoju zdravstva opravlja. Spremljanje kazalnikov pa je potrebno redno analizirati, se o rezultatih pogovoriti, jih primerjati s prejšnjimi leti, ter pravočasno ukrepati ob odstopanjih in poslabšanjih. Za kakovostno opravljeno delo bi bilo potrebno letno spremljati tudi zadovoljstvo zaposlenih in pacientov. Če bodo zaposleni zadovoljni bodo delo opravili hitreje in boljše. Zadovoljni pacienti se počutijo bolj varne in bolje obravnavane, kar pa je cilj vsake ambulante. Ključne besede: kakovost, zadovoljstvo, diplomirana medicinska sestra, ambulanta družinske
medicine. Objavljeno v ReVIS: 08.05.2024; Ogledov: 557; Prenosov: 25 Celotno besedilo (10,35 MB) |