Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Fizioterapevtska obravnava pacienta po rekonstrukciji sprednje križne vezi
Nadin Zubović, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo dolgoročne funkcionalne kakovosti življenja pacientov in fizioterapevtski obravnavi po uspešno zaključeni rekonstrukciji sprednje križne vezi (v nadaljevanju: ACL). Cilj naloge je bil raziskati, kako učinkovita je rehabilitacija po rekonstrukciji ACL ter ali obstajajo razlike med spoloma v izidih rehabilitacije. Izpostavljeni sta bili dve osnovni hipotezi. Prva hipoteza je trdila, da fizioterapevtska obravnava pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja po rekonstrukciji sprednje križne vezi. Druga hipoteza pa je predvidevala, da je rehabilitacija po operaciji sprednje križne vezi bolj uspešna pri moških kot pri ženskah. Za diplomsko nalogo so bili analizirani rezultati desetih študij, pri čemer je bila kakovost literature ocenjena kot odlična. Rezultati raziskav so potrdili prvo hipotezo, saj je učinkovita fizioterapevtska obravnava pomembno vplivala na celovito okrevanje in visoko kakovost življenja po rekonstrukciji ACL. Poleg tega so raziskave pokazale, da so moški v nekaterih primerih dosegali boljše rezultate v rehabilitaciji v primerjavi z ženskami, kar je le delno potrdilo našo drugo hipotezo. Aktivno sodelovanje pacientov v rehabilitaciji je igralo ključno vlogo za dosego optimalnih rezultatov, ki so se kazali v izboljšani kakovosti življenja in sposobnosti za športne aktivnosti. Časovni okvir rehabilitacije je predstavljal izziv, vendar se je pokazalo, da pacienti v različnih časovnih obdobjih po operaciji dosegajo dobre rezultate. Kljub pozitivnim ugotovitvam so se pojavili izzivi, zlasti v povezavi s sočasnimi kirurškimi posegi, ki lahko negativno vplivajo na kakovost življenja več kot 10 let po rekonstrukciji ACL. Razmišljanje o integraciji sodobnih tehnologij v rehabilitacijske programe se kaže kot potencialno orodje za optimizacijo procesa okrevanja. Sklepi raziskave poudarjajo ključno vlogo fizioterapevtske obravnave pri izboljšanju funkcionalnosti po rekonstrukciji ACL. Razlike med spoloma zahtevajo prilagojene rehabilitacijske pristope, medtem ko individualiziran pristop ostaja ključen za obvladovanje izzivov in izboljšanje dolgoročnih rezultatov.
Ključne besede: Funkcionalna kakovost življenja, sprednja križna vez, rekonstrukcija in fizioterapevtska obravnava.
Objavljeno v ReVIS: 10.05.2024; Ogledov: 280; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (618,55 KB)

2.
Vpliv stigme na kakovost življenja oseb z epilepsijo
Mateja Rožmanc, 2024, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Epilepsija je kronična nevrološka bolezen, za katero je značilno pojavljanje epileptičnih napadov. Bolezen lahko prizadene vse staroste skupine, vendar je najpogostejša v otroštvu in kasneje v starosti. Že v preteklosti je veljala za nekaj posebnega, drugačnega, zato so se ljudje oseb z epilepsijo bali in se jih izogibali, jih stigmatizirali. Stigma in diskriminatorno ravnanje sta prisotna še vedno, predvsem zaradi strahu in neznanja ter neinformiranosti ljudi. Epilepsijo danes s podporo slikovne diagnostike zdravimo na različne načine, odvisno od vrste bolezni, pogostosti napadov in vzroka. Kot zdravljenje se je za zelo uspešno izkazalo tudi operativno zdravljenje, saj se pojav epileptičnih napadov lahko toliko zmanjša, da osebe z epilepsijo teh nimajo več, s tem pa se jim izboljša tudi kakovost življenja. Zaživijo lahko skoraj normalno življenje. Kot podpora osebam z epilepsijo pri nas in po svetu delujejo različna društva in združenja, ki skrbijo za redna izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnjakov na področju epileptologije ter organizirajo predavanja, srečanja ter strokovno pomoč tudi obolelim, njihovim svojcem in ostalim laikom. Veliko vlogo pri procesu zdravljenja in pri kakovosti življenja ima tudi sodelovanje strokovnega osebja z osebami z epilepsijo. Pomembno je, da se vzpostavi vez zaupanja, saj je zdravljenje le tako lahko uspešno. Namen in cilji: Namen raziskave je bil raziskati, kakšen je vpliv stigme na kakovost življenja oseb z epilepsijo in koliko se je to spremenilo po operativnem zdravljenju epilepsije. Cilji raziskave so bili: • pregledati literaturo, ki vključuje stigmo med osebami z epilepsijo, operativno zdravljenje epilepsije, • ugotoviti prisotnost stigme pri osebah z epilepsijo, • ugotoviti vpliv epilepsije na kakovost življenja oseb z epilepsijo, • ugotoviti, koliko se je stigma zmanjšala oziroma spremenila po operativnem zdravljenju, • ugotoviti, v kolikšni meri se je kakovost življenja po operaciji izboljšala, • ugotoviti, na kakšen način bi lahko zmanjšali vpliv stigme in diskriminatorno ravnanje družbe do oseb z epilepsijo Metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela. Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop. Primarne podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem z osebami z epilepsijo ter z diplomiranimi medicinskimi sestrami / diplomiranimi zdravstveniki. Sekundarne podatke smo pridobili s pregledom domače in tuje literature iz baz podatkov Cobiss, dLib, PubMed, Scholar, Science Direct in Cinahl. Kot instrument za raziskavo smo uporabili predlogo za polstrukturirani intervju. Intervjuje smo izvedli s pacienti in diplomiranimi medicinskimi sestrami / diplomiranimi zdravstveniki. Izvedli smo 13 intervjujev, 10 s pacienti in 3 z diplomiranimi medicinskimi sestrami / diplomiranimi zdravstveniki. Intervjuji so bili izvedeni ločeno za paciente in diplomirane medicinske sestre / diplomirane zdravstvenike. Predlogo je sestavljalo 10 vprašanj, ki so se nanašala na stigmo in kakovost življenja pri osebah z epilepsijo. Raziskava je potekala med septembrom in decembrom 2023. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 13 intervjuvancev (7 žensk in 6 moških). Najmlajša sta bila stara 35 let, najstarejši pa 67 let (v povprečju 46 let). Vsi intervjuvanci imajo različno izobrazbo. Večina intervjuvancev se je počutila stigmatizirane, sploh zaradi značilnih epileptičnih napadov, zato so se izogibali stikom z ljudmi, pa tudi kakovost življenja je bila slabša. Za zelo uspešno se je pri intervjuvanih pacientih izkazalo operativno zdravljenje, saj se je število epileptičnih napadov po operaciji zelo zmanjšalo in s tem izboljšala kakovost življenja. Razprava: S pomočjo raziskave smo ugotovili, da stigma zelo vpliva na kakovost življenja oseb z epilepsijo. Iz rezultatov raziskave izhaja, da intervjuvanci vidijo problem v neznanju in neinformiranosti javnosti glede epilepsije. Priložnost za izboljšanje vidijo v dodatnem izobraževanju in informiranosti javnosti. Predlagajo kakšne informativne oddaje v medijih, predavanja že v osnovni šoli in organiziranje dogodkov na temo epilepsije.
Ključne besede: epilepsija, epileptični napadi, stigma, diskriminacija, predsodki, kakovost življenja
Objavljeno v ReVIS: 08.05.2024; Ogledov: 264; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

3.
4.
Pomen fizioterapevtske obravnave za ohranjanje kakovosti življenja pacientov z amiotrofično lateralno sklerozo
Tina Bahar, 2023, diplomsko delo

Opis: Amiotrofična lateralna skleroza je nevrodegenerativna, progresivna, neozdravljiva in smrtna bolezen. V ospredju obravnave pacientov je reševanje težav motenj dihanja, gibanja, hranjenja, govora in požiranja. V multidisciplinarnem zdravstvenem timu ima fizioterapija ključno vlogo pri celostnem zdravljenju pacientov z ALS. Fizioterapevtska obravnava vpliva na funkcionalni status pacienta, bolečino in gibljivost pacienta z ALS in preko tega na kakovost njegovega življenja. Izbor vaj obsega: raztezne vaje, vaje za izboljšanje gibljivosti in mobilizacijo sklepov, vaje za ravnotežje, vaje za moč neprizadetih mišic, vaje za moč prizadetih mišic ter aerobno aktivnost. Kombinirani program aerobne vadbe, vaj za moč in standardne rehabilitacije ima največji vpliv na izboljšanje kakovosti življenja in zmanjšanje utrujenosti pri pacientih z ALS. Vse oblike vadbe so za paciente varne, če se izvajajo prilagojeno stanju, z vsemi previdnostnimi ukrepi in preventivo padcev. Terapevtska telesna vadba pripomore k upočasnitvi propadanja mišic in funkcionalnosti pacientov z ALS in jim tako olajša opravljanje vsakodnevnih življenjskih aktivnosti, četudi ne podaljša preživetja. Vaje inspiratornih in ekspiratornih mišic vodijo v izboljšanje funkcije respiratornih mišic, a kljub kljub temu preživetja pacientov ne podaljšajo, izboljša se kakovost življenja do konca bolezni. Zaenkrat veljavna priporočila za vadbo pacientov z ALS so: 20 do 60 minut aerobne aktivnosti, 3 do 5 dni v tednu, z intenziteto 40 do 85 odstotkov maksimalne srčne frekvence. Vaje za moč naj pacienti izvajajo dvakrat tedensko, zmerne intenzitete. Visoko intenzivni trening priporočila odsvetujejo. Pacienti z ALS so deležni različne podporne terapije. NIV najbolj pripomore k podaljšanju preživetja in večji kakovosti življenja. Zdravljenje sialoreje z botulinskim toksinom izboljša kakovost življenja pacientov z ALS. Hranjenje po gastrostomi izboljša tako preživetje kot kakovost življenja. Izjemnega pomena je uvedba nadomestne komunikacije. Zdravljenje psiholoških težav, anksioznosti in depresije s pomočjo VKT, psihoterapije in zdravil močno izboljšajo kakovost življenja pacientov z ALS. Kakovost življenja pacienta z ALS je povezana z individualnim dojemanjem samega sebe, le to pa je kljub različnim oblikam pomoči slabo, zaradi same narave in napredovanja bolezni.
Ključne besede: amiotrofična lateralna skleroza, fizioterapevtska obravnava, kakovost življenja
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2023; Ogledov: 693; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (547,06 KB)

5.
Izkušnje strokovnih delavcev in odraslih oseb s posebnimi potrebami s celostno obravnavo le-teh v CUDV Radovljica : diplomska naloga
Alja Žibret Božič, 2022, diplomsko delo

Opis: Večina odraslih oseb s posebnimi potrebami je danes vključena v različne oblike institucionalne namestitve, kjer je velikokrat zaradi heterogenosti skupin, slabih smernic in premajhnega in neizobraţenega kadra okrnjena njihova obravnava. Celostna obravnava vključuje področja strokovne obravnave, namestitve, socialnega vključevanja, izobraţevanja in zaposlovanje ter vpliva na kakovost ţivljenja ciljne skupine. V empiričnem delu s kvalitativno analizo raziskujemo kakšna je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica, glede na izkušnje strokovnih delavcev in uporabnikov samih. Pri tem nas zanimajo področja socialnega vključevanje znotraj in izven institucije, področje dela in zaposlitve ter udejanjanje vseţivljenjskega učenja. Sprašujemo se o vplivu le-teh na kakovost njihova ţivljenja ter kakšne so razlike v zaznavanju glede na obe skupini intervjuvancev. Podatki v raziskavi so pridobljeni s sekundarnimi in primarnimi viri ter z delno strukturiranimi odprtimi intervjuji in analizo le-teh z metodo kvalitativnega raziskovanja. V raziskavi ugotavljamo, da je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica v večji meri ustrezna, pri čemur je moţnost za izboljšave na širšem socialnem vključevanju izven institucije in na področju izobraţevanja. Največ poudarka pri celostni obravnavi je na področju osnovne nege in vključevanju v VDC. Prav tako ugotavljamo, da uporabniki celostno obravnavo zaznavajo kot dobro in so s kakovostjo ţivljenja zadovoljni. Zaključujemo, da je kakovost ţivljenja odraslih oseb s posebnimi potrebami premo sorazmerno povezana s celostno obravnavo le-teh, pri tem pa se pomanjkljivosti kaţejo predvsem v pomanjkanju ustreznih smernic in zakonodaje na področju celostne obravnave odraslih oseb in pomanjkanju ter izčrpanju strokovnih kadrov. Naše ugotovitve bodo pripomogle k ustreznejši celostni obravnavi odraslih oseb s posebnimi potrebami v ostalih institucijah pri nas ter k širšemu razumevanju pravic in potreb ciljne skupine.
Ključne besede: odrasle osebe s posebnimi potrebami, celostna obravnava, kakovost življenja, socialna vključenost, zaposlovanje, strokovni delavci, CUDV, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 714; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

6.
PSIHOLOŠKI VIDIKI FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE KRONIČNE BOLEČINE
Naja Štefanič, 2022, diplomsko delo

Opis: Ustrezna in uspešna obravnava kronične bolečine je primarnega pomena, saj gre za dolgotrajno bolečino, ki traja dlje kot 3–6 mesecev in pacientu uničuje fizično, psihično, socialno in ekonomsko življenje. Kronična bolečina opazno zmanjšuje posameznikovo kakovost življenja. V diplomskem delu smo se osredotočili na ustrezne psihološke vidike v fizioterapevtski obravnavi, v raziskovalnem delu naloge pa izvedli sistematični pregled tuje in slovenske strokovne literature ter skušali ugotoviti, ali ima odnos terapevt-pacient pomembno vlogo pri doseganju zastavljenih ciljev za uspešno fizioterapevtsko obravnavo ter kakšna je kakovost pacientovega življenja s kronično bolečino. Ugotovili smo, da je fizioterapija sicer ena izmed najpomembnejših obravnav kronične bolečine, vendar bi bilo priporočljivo, da bi fizioterapevt imel tudi splošna znanja o motnjah osebnosti in vedenja, stresa ter motivacije. Študije so kot največji problem ugotovile, da fizioterapevti poročajo o omejenem znanju, pomanjkanju časa ter minimalnem usposabljanju psiholoških strategij. Predlagajo, da bi se osnove vključile v študij fizioterapije. Pacienta s kronično bolečino bi bilo treba obravnavati celostno, na multidisciplinarni način, kar pomeni, da bi moral imeti fizioterapevt poleg specialnih znanj tudi znanja s področja psihologije, komunikologije in sociologije. S pomočjo teh veščin, bi se mu lahko približal, vzpostavil močnejše zaupanje in sodelovanje. Fizioterapija pri obravnavi kronične bolečine je ena izmed učinkovitih terapij, pri čemer odnos med fizioterapevtom in pacientom predstavlja pomemben člen za uspešnost fizioterapevtske obravnave. Kot najbolj učinkovit pristop zdravljenja se je izkazal multidisciplinarni način, ki poleg fizioterapije vključuje tudi psihološko obravnavo ter pacienta obravnava individualno. Kronična bolečina predstavlja poleg resnih posledic za pacientovo kakovost življenja tudi škodljiv učinek na njegovo socialno in družinsko okolje. Prav tako le-ta predstavlja tudi pomembne posledice za paciente in njegove svojce, kar povzroča poslabšanje kakovosti življenja pacientov in bližnjih.
Ključne besede: »kronična bolečina«, »psihološki vidiki kronične bolečine«, »psihologija bolečine«, »kronična bolečina in kakovost življenja«, »psihološki vidiki bolečine«, »vloga fizioterapevta pri kronični bolečini«, »kronična bolečina in depresija«.
Objavljeno v ReVIS: 25.02.2022; Ogledov: 1539; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (476,89 KB)

7.
VPLIV FIZIOTERAPIJE NA REHABILITACIJO OSEB Z MULTIPLO SKLEROZO
Ivana Zaklan, 2021, diplomsko delo

Opis: Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčevja. Za to bolezen največkrat zbolijo ljudje v aktivni dobi življenja, med 20. in 40. letom starosti. Pacienti so največkrat zaskrbljeni, da se bo s postavitvijo diagnoze njihova kakovost življenja zmanjšala. Namen naše diplomske naloge je bil raziskati vpliv fizioterapije pri rehabilitaciji oseb z MS in ugotoviti, kako le-ta vpliva na telesno zmogljivost in kakovost življenja. Cilj naše diplomske nalog je bil, da opišemo potek MS in opredelimo težave, ki se pojavljajo pri osebah ob nastanku MS, kar smo opredelili in analizirali v teoretičnem delu naloge. Nato smo predstavili načine zdravljenja in rehabilitacije MS. Na koncu smo še s pomočjo anketnega vprašalnika skušali ugotoviti, kako fizioterapija vpliva na učinkovitost zdravljenja oseb z MS in kako z njo izboljšamo kakovost življenja bolnikov. Pri tem smo zastavili hipotezo, da fizioterapija izboljšuje telesno zmogljivost oseb z MS in njihovo kakovost življenja. Pridobljene podatke smo pridobili dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Z raziskavo smo dokazali, da fizioterapevtski postopki vplivajo na izboljšanje telesne zmogljivosti anketirancev, saj velika večina anketirancev (92 od 153) oz. 60 % meni, da jih občutno izboljšajo. Pri tem jim od fizioterapevtskih metod in tehnik najbolj koristijo: tehnike za raztezanje mišic, sledijo metode in tehnike za vzdrževanje in izboljšanje gibljivosti sklepov (npr. nagibne mize, oporna stojala, blazine in pasovi), ortotski pripomočki (opornice, bergle, hodulje), funkcionalno električno draženje in hidroterapija. Zanimalo nas je tudi, kako so anketiranci zadovoljni z rehabilitacijo v rehabilitacijskih centrih, kamor so napoteni. Velika večina anketirancev 124 (81 %) je odgovorila, da so zadovoljni in samo 10 (7 %) so nezadovoljni. Kot predlog izboljšav lahko povzamemo, da si anketiranci želijo izboljšanje kakovosti fizioterapevtskih postopkov (bolj oseben pristop do potreb posameznika, isti fizioterapevt, izmenjava različnih terapij, več nadzora pri pravilnem izvajanju vaj, z možnostjo lažje in težje različice vaje, več telovadbe, izboljšanje mišične moči in podaljšanje časa fizioterapije).
Ključne besede: multipla skleroza, fizioterapija, rehabilitacija in kakovost življenja.
Objavljeno v ReVIS: 30.09.2021; Ogledov: 1759; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (726,99 KB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 1.32 sek.
Na vrh