Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Upravljanje v kazenskem postopku zaseženega, začasno zavarovanega in odvzetega premoženja : doktorska disertacija
Nataša Pivk Urbančič, 2024, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava problematiko hrambe in upravljanja premoženja, ki je bilo v kazenskem postopku predmet zasega, začasnega zavarovanja oziroma odvzema. Namen disertacije je ugotoviti, ali je upravljanje z zaseženim, začasno zavarovanim oziroma odvzetim premoženjem v Sloveniji učinkovito, in odgovoriti na vprašanje, kakšne so možnosti za izboljšavo. Da se lahko na teoretični in praktični ravni ugotavlja, ali nek sistem deluje učinkovito ali ne, je bilo pred tem treba postaviti merila, katerih izpolnjevanje se je v nadaljevanju skozi teorijo in prakso presojalo. Disertacija obravnava in opisuje obstoječo pravno ureditev hrambe in upravljanja v Republiki Sloveniji, pa tudi hrambo in upravljanje po posameznih vrstah premoženja, pri čemer je posebno poglavje namenjeno nepremičninam. Za namen ugotavljanja dejanskega stanja v praksi so bile proučene odločbe sodišč, ki se posredno ali neposredno nanašajo na upravljanje premoženja, ki je bilo zaseženo, začasno zavarovano oziroma odvzeto v kazenskem postopku, od Policije, Državnega tožilstva, Vrhovnega sodišča in Finančne uprave Republike Slovenije pa se je poskušalo pridobiti tudi čim več primarnih statističnih podatkov. Skozi doktorsko disertacijo se tako pokaže, da je ureditev na področju hrambe in upravljanja v kazenskem postopku decentralizirana ter mestoma pomanjkljiva in nekonsistentna, kar povečuje pravno negotovost, veča stroške hrambe in upravljanja ter onemogoča nadzor nad upravljanjem. Ugotovljeno je bilo, da centralna baza podatkov kot eden od elementov centralizacije pripomore k sledljivosti premoženja in transparentnosti delovanja ter omogoča sprejemanje odločitev pristojnih deležnikov. Omogoča tudi vzpostavitev širše slike o tem, kaj se s premoženjem dogaja, koliko se ga zaseže ali začasno zavaruje ter koliko se ga na koncu dejansko odvzame, kar pokaže na dejansko učinkovitost (kazenskega) sistema in predstavlja osnovo, na kateri se gradi centralizacija. Doktorska disertacija z identificiranjem centralne baze podatkov kot enega od ključnih elementov centralizacije in iz tega elementa izhajajočih pooblastil AMO poda predlog umestitve AMO v slovensko ureditev ter s tem ponudi alternativno in kompromisno rešitev.
Ključne besede: kazenski postopek, upravljanje s premoženjem, zaseg, začasno zavarovanje, odvzem, premoženjska korist, Urad za hrambo in upravljanje premoženja, centralizacija, baza podatkov, nepremičnine
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 169; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (4,16 MB)

2.
Pravica do poštenega sojenja v kazenskih zadevah : magistrsko delo
Maša Vrabič, 2023, magistrsko delo

Opis: Sojenje predstavlja zaključno fazo vsakega sodnega postopka. Njegov namen je raziskati neki historični dogodek, ugotoviti dejstva in nedolžnost oziroma krivdo obdolženca. Listina EU, Evropska konvencija o človekovih pravicah in nenazadnje tudi Ustava Republike Slovenije obdolžencu v kazenskem postopku zagotavljajo pravico do poštenega sojenja. Gre za eno temeljnih človekovih pravic, ki predstavlja tudi eno od ključnih pravnih jamstev ter temelj pravne države. Ta pravica posamezniku zagotavlja, da mu ob popolni enakopravnosti ter spoštovanju minimalnih pravnih jamstev v kazenskem postopku sodi neodvisno, nepristransko in na podlagi zakona ustanovljeno sodišče, sodni postopek pa se izvede v razumnem roku. Glavni namen magistrskega dela je ugotoviti, ali slovenska nacionalna sodišča pri svojem delu dovolj skrbno spoštujejo pravico do poštenega sojenja v kazenskih zadevah. Slovenija je glede kršitev pravice do poštenega sojenja, predvsem pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, v evropskem vrhu, ob boku totalitarnih držav, ki sistematično kršijo človekove pravice. Tudi na področju izvrševanja sodb ESČP je imela Slovenija kar nekaj težav, kar kaže na to, da slovenske institucije še niso ponotranjile vsebine in vrednot EKČP. Magistrsko delo bo v pomoč pri razumevanju problematike spoštovanja pravice do poštenega sojenja v kazenskih zadevah. Stanje na področju varstva pravice do poštenega sojenja v kazenskih zadevah se počasi izboljšuje. Kljub temu pa bo Slovenija morala izkazati več prizadevanj pri sistematičnem reševanju tako nerazumno dolgih sodnih postopkov kot tudi pri spoštovanju pravice do poštenega sojenja, ki je pred nacionalnimi sodišči, glede na podano statistiko, vse prevečkrat kršena.
Ključne besede: človekove pravice, pravica do poštenega postopka, kazenski postopek, minimalna jamstva v kazenskem postopku, pravica do obrambe, Evropska konvencija o človekovih pravicah, sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 604; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (804,91 KB)

3.
4.
Privilegij zoper samoobtožbo v kazenskem in prekrškovnem postopku : magistrsko delo
Klara Podnar, 2022, magistrsko delo

Opis: V delu obravnavamo procesno jamstvo privilegij zoper samoobtožbo z vidika kazenskega in prekrškovnega postopka. Ugotavljamo, ali sta vsebina in obseg privilegija v obeh postopkih enaka in v kakšnem odnosu sta oba postopka z ustavno zagotovljenim privilegijem iz 29. člena Ustave Republike Slovenije. Naš namen je bil ugotoviti položaj in vsebino privilegija zoper samoobtožbo v kazenskem in prekrškovnem postopku ter ju med postopkoma primerjati. Glavni cilj magistrskega dela pa je predvsem jasno podana vsebina privilegija zoper samoobtožbo v obeh obravnavanih postopkih. Pri raziskovanju smo si pomagali z uporabo več metod, med njimi s študijem strokovne literature, z uporabo analitične in normativne metode, s pregledom sodne prakse na področju privilegija zoper samoobtožbo ter s sociološko metodo strukturiranega intervjuja. Ugotovili smo, da je privilegij zoper samoobtožbo pravica osebe tako v kazenskem kot v prekrškovnem postopku, pri čemer razlik v vsebini privilegija med postopkoma ni. Za oba postopka namreč velja uporaba 29. člena Ustave Republike Slovenije in neposredna uporaba 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, ki skladno z načeli poštenega postopka vključuje tudi privilegij zoper samoobtožbo. Ugotovili smo, da je obseg varstva privilegija v nekaterih primerih hitrega prekrškovnega postopka nižji, vendar je to po mnenju Ustavnega sodišča Republike Slovenije ustrezno glede na težo kršitev v hitrem postopku. Z našim delom smo k znanosti dodali na ta način, da smo med seboj primerjali ureditev privilegija v obeh postopkih in osvetlili njegov pomen v prekrškovnem postopku, saj menimo, da je treba prekrškovni postopek kot del kaznovalnega prava v Sloveniji potisniti v ospredje znanstvenih debat na tem področju. Prav manjša intenzivnost prekrškov v primerjavi s kaznivimi dejanji lahko namreč hitro postane razlog za zanemarjanje in zlorabo človekovih pravic, kar je v luči pravne države nesprejemljivo.
Ključne besede: prekrškovni postopek, kazenski postopek, privilegij zoper samoobtožbo
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2022; Ogledov: 1041; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (815,47 KB)

5.
6.
7.
Potek postopka s posebnim poudarkom na pravici do povračila stroškov in škode v predkazenskem in kazenskem postopku : magistrsko delo
Milovanka Šilec, 2020, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji smo priča nenehnim spremembam kazensko procesne zakonodaje, še več, le nekaj mesecev po sprejetju posameznih pravnih norm je bila zoper te že sprožena ustavnopravna presoja, ki v začetni fazi terja zadržanje izvrševanja, kasneje pa običajno privede do razveljavitve in posledično do dolžnosti zakonodajalca, da jih vnovično, skladno z ustavo, uredi. Vsakdo se lahko, sleherni dan, znajde v (pred)kazenskem postopku kot osumljena oseba ali kot priča. Prav zaradi navedenega predstavimo, kdaj policija uvede postopek zoper osebo, t. i. osumljenca, in kakšne ukrepe lahko nato zoper to osebo izvaja, ter kaj pomeni, če policija povabi osebo v svoje prostore, da ji pove nekaj o storjenem kaznivem dejanju. V magistrskem delu predstavimo tudi pravice, ki jih uživa posameznik znotraj predkazenskega postopka, ter aktualne zakonske določbe glede nastalih stroškov, možnosti njihovega povračila ter morebitne nastale škode. V zaključnem poglavju podamo bralcu odgovor, ali ima po trenutno veljavni zakonodaji oseba, ki jo je policija obravnavala kot storilca uradno pregonljivega kaznivega dejanja, v nadaljevanju pa je državni tožilec zoper njo zavrgel kazensko ovadbo, pravico do povračila nastalih stroškov in škode. Podamo odgovor, ali ima oseba, ki jo policija povabi na zbiranje obvestil o storjenem kaznivem dejanju, pravico do povrnitve stroškov in škode, ki jih je utrpela zaradi vabljenja. Bralec dobi tudi odgovor, ali obstoječe določbe Zakona o kazenskem postopku zagotavljajo varstvo do rehabilitacije, kot je to določeno v 30. členu Ustave Republike Slovenije.
Ključne besede: (pred)kazenski postopek, policija, državni tožilec, preiskovalni sodnik, odškodninska odgovornost države, Državno odvetništvo
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2021; Ogledov: 1874; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

8.
V tujini pridobljeni dokazi in njihova uporaba v kazenskem postopku v Sloveniji : magistrsko delo
Peter Dolinar, 2018, magistrsko delo

Opis: Učinkovit pregon in preprečevanje kaznivih dejanj z mednarodnim elementom postavljata pred sodišča, tožilstvo ter organe pregona zahtevno nalogo, da učinkovito vodijo postopek v okviru ustavnosti in zakonitosti. Nujni predpogoj za pravilno sodno odločbo so dopustni in zakoniti dokazi. Dokazna moč dokazov iz tujine je enakovredna dokazom, ki so zbrani v domači državi. Pridobivanje dokazov iz tujine lahko poteka na podlagi medsebojnega sodelovanja večih držav ali pa dokaze v tujini pridobijo tuji preiskovalni organi brez sodelovanja države prosilke. Sodišča morajo dokaze obravnavati enakovredno, ne glede na to, kdo jih je pridobil. Pri tem preverijo, ali so dokazi iz tujine dopustni in zakoniti. V prvi fazi se preveri, ali so bili dokazi pridobljeni v skladu s kazenskoprocesno zakonodajo tuje države, v drugem delu pa se izvede test, ali so obdolžencem pri pridobivanju dokazov zagotovili človekove pravice in svoboščine, ki jim jih zagotavljajo minimum Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), standardi EU (kot skupni %federalni% standardi) in Ustava RS. V okviru testa varovanja človekovih pravic obdolžencev v postopku pridobivanja dokazov sodi tudi nadzor, na podlagi katerega dokaznega standarda so bili pridobljeni dokazi v tujini ter kateri pravosodni organ je preiskovalne ukrepe odredil. Veliko dilemo predstavlja praksa, da je tožilec hkrati tisti organ, ki odreja preiskovalna dejanja, obenem pa je tudi garant varovanja človekovih pravic obdolžencev v postopku. Države članice EU so za sodelovanje v kazenskih zadevah sprejele posebno Konvencijo o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah (%mutual legal assistance%) iz leta 2000, ki jo zamenjuje Direktiva 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu. Ta konvencija dopolnjuje istoimensko konvencijo Sveta Evrope iz leta 1959. Z 22. majem 2017 so na ravni 26 držav EU uvedli paradigmo vzajemnega priznavanja zahtev za preiskovalna dejanja v kazenskem postopku, ki so jo implementirali s sprejemom Direktive 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah. Šele sodna praksa bo pokazala, kako bo pravilo vzajemnega priznavanja dokazov zaživelo v praksi, saj imajo države članice različne (ustavne) standarde za določene posege v človekove pravice v okviru pridobivanja dokazov. Sodišča posamezne države bodo še vedno tehtala dopustnost in zakonitost dokazov, pridobljenih v drugi državi. Pri tehtanju v tujini pridobljenih dokazov se tako pojavlja vprašanje, katera merila naj upoštevajo slovenska sodišča, in sicer, kot že navedeno zgoraj, zgolj minimum EKČP, merila EU (v primeru dokazov iz drugih držav članic) ali pa tudi osrednje ustavne standarde kot nekakšno jedro lastne ustavne identitete. Prav na ta vprašanja skuša odgovoriti ta magistrska naloga. Ključne besede: dokazi iz tujine, človekove pravice in svoboščine, dokazni standardi, dopustnost in zakonitost dokazov.
Ključne besede: dokazi iz tujine, človekove pravice, dokazni stardardi, zakonitost dokazov, kazenski postopek, kazensko procesno pravo
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2020; Ogledov: 2915; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

9.
Ekskluzija v kazenskem postopku : magistrsko delo
Polona Tomažič, 2016, magistrsko delo

Opis: Človekove pravice in temeljne svoboščine predstavljajo temelj vsake moderne demokratične pravne države. Spoštovati jih je potrebno tudi v kazenskem postopku. Da bi varovali pravice posameznika pred nezakonitimi posegi države v kazenskem postopku na učinkovit način, poznamo institut izločitve nedovoljenih dokazov. Kot nedovoljene dokaze opredeljujemo dokaze, ki jih je država pridobila s posegom v pravice posameznika, ki jih je pri tem kršila na način, ki ni predviden z zakonom, ustavo ali drugim mednarodnim aktom. Institut izločitve dokazov ali ekskluzija izvira iz anglosaškega, akuzatornega sistema kazenskega postopka, iz Združenih držav Amerike. Tamkajšnje Vrhovno sodišče je z bogato sodno prakso dobro razvilo institut ekskluzije ter izjeme od le-te. Sistem izločitev nedopustnih dokazov iz kazenskega postopka smo prevzeli tudi v Sloveniji. To velja tako za postopke, ki nimajo posebnih tujih elementov, kot za te, ki ga imajo. Včasih se pokaže potreba po tem, da se v postopku, ki poteka v Republiki Sloveniji, uporabi dokaze, ki so bili pridobljeni v tujini. Ker slovenska zakonodaj izrecnih pravil za tovrstne dokaze nima, obstaja vprašanje obravnave in dopustnosti takih dokazov v slovenskem kazenskem postopku. Za primere z mednarodnim elementom je na ravni Evropske Unije več uredb in direktiv, ki bolj ali manj dobro urejajo področji kot sta pridobivanje dokazov in varovanje pravic posameznika v postopku. Največja ovira pri učinkoviti uporabi teh aktov tudi v praksi je predvsem razlika v standardih varovanja človekovih pravic in kavtelami med različnimi državami članicami. Ko govorimo o varstvu človekovih pravic, ne moremo mimo Evropskega sodišča za človekove pravice. Ta s svojo sodno prakso skrbi, da so na podlagi Evropske konvencije človekovih pravic te v postopkih spoštovane. Konvencija pa je tudi minimum za interpretacijo Listine EU o temeljnih pravicah.
Ključne besede: človekove pravice, kazenski postopek, ekskluzija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 04.02.2019; Ogledov: 3226; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.76 sek.
Na vrh