Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Naloge policije pri preprečevanju in odkrivanju spolnega nasilja v družini
Robert Ovčar, 2016

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Naloge policije pri preprečevanju in odkrivanju spolnega nasilja v družini, ki je nastala pod mentorstvom prof. dr. Andreja Anžiča, avtor Robert Ovčar obravnava vprašanja deliktov spolnega nasilja v družini ter spremljajočega družinskega nasilja in predstavlja analize in pristope pri reševanju tega splošnega problema. Pri tem obravnava aktualna vprašanja in v nalogi podaja argumente in odgovore o tem, ali organi, ki odločajo o prihodnosti žrtve kaznivega dejanja kakor tudi storilca, težijo k temu, da so nadaljnji dogodki oz. življenje po hudi izkušnji kaznivega dejanja obravnavani s pomočjo vseh vpletenih institucij in ali delujejo samo v svojem interesu ali v globalnem interesu pomagati samo po svojih močeh in ne s pomočjo vseh pristojnih institucij ter njihovih vzvodov. V nalogi avtor podaja pregled stanja na področju obravnavanja kaznivih dejanj med leti 2002 in 2014 ter statistični pregled po policijskih upravah in pregled letnih poročil državnih tožilcev. Navaja razloge, ki so Ministrstvo za pravosodje - predlagatelja novega Zakona o kazenskem postopku in Zakona o preprečevanju nasilja v družini - pripeljali do tega, da je pripravil spremembo zakonodaje na tem področju; navaja tudi, v kolikšnem obsegu se je zakonodaja spremenila. Novi Zakon o kazenskem postopku in Zakon o preprečevanju nasilja v družini sta bila potrebna zaradi uskladitve prava z našo ustavno ureditvijo, drugo zakonodajo, mednarodnimi dokumenti in obveznostmi naše države do mednarodne skupnosti. Novo sprejeta kazenska zakonodaja, to sta Zakon o kazenskem postopku in Kazenski zakonik, sta zahtevala uskladitev materialnih in procesnih institutov prava s to zakonodajo. Avtor je poskušal predstaviti različnost v delovanju naših represivnih organov in tujih institucij v nekaterih drugih državah članicah EU. Predstavi delo policije in v nekaterih poglavjih terensko delo policistov, ki neposredno zaznajo elemente kaznivega dejanja ter se prvi soočijo z žrtvami ter osumljencem. Poskuša opisati delo med vladnimi in nevladnimi institucijami ter, po njegovi oceni, obveščanje in sodelovanje med njimi uvršča na prvo mesto dela pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj z elementi spolnega nasilja ter pomoč ljudem, ki se že znajdejo v krogu tega strokovne terapije potrebnega pojava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kazniva dejanja, policija, policijski postopek, spolno nasilje, družina
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2921; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
Nedovoljeno prirejanje iger na srečo
Saša Stefanišin, 2016

Opis: Prirejanje iger na srečo je na državni ravni izključna pravica Republike Slovenije. Igre na srečo se lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa in zato je potreben nadzor nad vsemi oblikami prirejanja iger na srečo. Še posebej je potreben nadzor nad nedovoljenim prirejanjem iger na srečo, ki poteka brez dovoljenja oz. koncesije pristojnega organa Republike Slovenije. Nadzor nad nedovoljenim prirejanjem iger na srečo je zelo pomembna komponenta nadzora države nad privilegiranimi dejavnostmi, kot so igre na srečo. Igre na srečo naj bi se izvajale v nadzorovanem okolju, kjer ni prostora za kriminal in nepoštene prakse, in naj bi udeležencem iger na srečo nudile sprostitev. V strategiji razvoja iger na srečo v Republiki Sloveniji je zapisano, da iz omejitvenih določb Zakona o igrah na srečo (ZIS) izhaja skrb države, da se igre na srečo izvajajo v urejenem in nadzorovanem okolju ter da se zagotavljata varstvo potrošnikov in javni red. In prav zaradi teh določb ZIS je potreben nadzor prirejanja iger na srečo, še posebej nad tistimi, ki se prirejajo brez dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa. Nadzor nad nedovoljenim prirejanjem iger na srečo je potreben, da se preprečijo pranje denarja, goljufije in druga kazniva dejanja ali ravnanja v nasprotju z javnim redom, da se zaščitijo mladoletniki in druge občutljive osebe pred škodljivimi vplivi čezmernega igranja iger na srečo ter da se varujejo udeleženci iger na srečo. Nedovoljene igre na srečo se največkrat izvajajo v zasebnih prostorih, pri čemer pa inšpektorji za nadzor prirejanja iger na srečo nimajo dovolj pooblastil, da bi izvajali svoje poslanstvo, ki sta odkrivanje nedovoljenega prirejanja iger na srečo in kaznovanje odgovornih. Prav tako so kazni za tovrstne prekrške majhne v primerjavi z zaslužki, ki jih nudi nedovoljeno prirejanje iger na srečo. Nedovoljeno prirejanje iger na srečo je po 212. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) opredeljeno kot kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen do treh let zapora. Ker pa je nedovoljeno prirejanje iger na srečo tudi prekršek, ga morajo inšpektorji za igre na srečo preganjati po uradni dolžnosti. Zaradi pomanjkanja inšpektorskih pooblastil se srečujejo s težavami pri pridobivanju dokazov, da gre za nedovoljeno prirejanje iger na srečo. Zaradi teh težav in verjetno tudi politične odločitve o ukinitvi Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo postaja nadzor nad nedovoljenim prirejanjem iger na srečo bolj kot ne nuja, ne pa prioriteta nadzornega organa.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: igre na srečo, kazniva dejanja, organizirani kriminal, nadzor, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3034; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

3.
4.
5.
6.
7.
8.
Normativna ureditev in izvedba policijsko - tožilske preiskave v Republiki Sloveniji
Valter Fabjančič, 2017

Opis: Raziskava v okviru doktorske disertacije vključuje vse predhodno opisane dileme in vprašanja ter na teoretični ravni ponuja odgovore, ki bodo lahko uporabni tako v teoriji kot v praksi. Poleg sociološke analize družbenih vrednot in virov varnostnih groženj, ki med drugim narekujejo učinkovito prilagajanje kazensko procesne zakonodaje, ter podrobne povojne zgodovinske analize predhodnega postopka in uveljavljenih modelov kazenskih postopkov, v študiji podrobno proučujemo in kritično ocenjujemo posamezne faze (policijskega) predkazenskega postopka, pričenši s sprožilno informacijo o kaznivem dejanju (notitia criminis) in posameznimi procesno uveljavljenimi dokaznimi standardi. Sledi izvirna analiza nekaterih neformalnih policijskih ukrepov, zatem nujnih preiskovalnih dejanj, s katerimi policija posega zlasti v osebnostne pravice posameznika, in naposled še prikritih preiskovalnih ukrepov, ki predstavljajo občuten poseg države v človekove pravice in temeljne svoboščine. Prav tako v raziskavi opozarjamo na dileme in posebnosti tožilskega usmerjanja policijske preiskave, vključujoč izvirno analizo podzakonskega akta, ki ureja njun odnos. V tem delu raziskave je večinoma uporabljena metoda študije primerov, v okviru katere smo poleg različne literature proučili številne domače in tuje judikate ter ugotovitve strnili v jasna izhodišča in jih, upoštevajoč tudi opravljeno mednarodno primerjalno analizo, uporabili za zaključne teze disertacije. Osnovni cilj raziskave je oblikovanje novih znanstvenih spoznanj na obravnavanem področju, z možnostjo implementacije nove kazensko procesne paradigme. Tako na podlagi ugotovitev študije v zaključnem delu doktorske disertacije ponujamo možne rešitve za učinkovitejši predkazenski postopek. Te smo v grobem razdelili na tri skupine. V prvo smo uvrstili izhodišča za snovanje bodočega (pred)kazenskega postopka v okviru sedaj veljavnega mešanega modela ter v ta namen - na podlagi v raziskavi ugotovljenih pomanjkljivosti normativne ureditve in teoretično-praktičnih vprašanj, povezanih s pooblastili policije ter vlogami subjektov predkazenskega postopka - predlagane rešitve strnili v 43 posameznih točk. V drugi dve skupini pa smo uvrstili predloga možnih modelov policijsko-tožilske preiskave, vključujoč oblikovanje osnovnih temeljev za uzakonitev slovenske sodne policije. Pri tem smo zaradi trenutno nejasne smeri dolgoročnega razvoja slovenskega kazenskega postopka v prvem delu nakazali izhodišča za uvedbo sodne policije in policijsko-tožilske preiskave v okviru sedaj veljavnega mešanega modela kazenskega postopka, v drugem pa predstavili možne smernice uzakonitve sodne policije v okviru morebitnega bodočega modificirano adversarnega modela, za katerega je značilna ukinitev sodne preiskave in nadomestitev s tipično policijsko-tožilsko.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policija, varnost, policijska preiskava, predkazenski postopek, državno tožilstvo, preiskovalni sodniki, kriminaliteta, kazniva dejanja, policijska pooblastila, disertacije
Objavljeno: 06.07.2018; Ogledov: 2546; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

9.
Vpliv računalniškega piratstva na stopnjo računalniškega kriminala
Dušan Jambriško, 2012

Opis: Informacijsko-komunikacijska tehnologija je v današnjem svetu močno prisotna, brez nje bi svet obstal ali postal neuporaben. Internet ima velik vpliv na dogajanje v družbi. Prinaša mnogo koristi, je hitro in globalno dostopen, prinaša pa tudi mnogo slabosti, saj je zasebnost posameznika v informacijski družbi ogrožena. S pojavom spletnih socialnih omrežij je internet postal zakladnica osebnih podatkov posameznikov, s katerimi upravljajo ponudniki tovrstnih storitev, ki izkoriščajo osebne podatke za drugoten namen, kot so bili prvotno zbrani. Na tem področju je bilo potrebno urediti zakonodajo, ki bi varovala posameznike pred nepooblaščenim dostopom in ščitila njihovo zasebnost. Google je v prehodu v leto 2012 najavil veliko spremembo njihove politike zasebnosti, s katero zelo posega v zasebnost posameznika.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: računalniški kriminal, računalniško piratstvo, avtorske pravice, kazniva dejanja
Objavljeno: 08.08.2018; Ogledov: 1631; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (21,90 MB)

10.
Vzdrževanje javnega reda in miru
Željko Zrilić, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vzdrževanje, javni red in mir, prekrški, kazniva dejanja, občinsko redarstvo, pravna ureditev, kršitve, oblike dela, interveniranje
Objavljeno: 30.07.2018; Ogledov: 1621; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (892,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh