1. Integracija kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapijeIrena Stubelj, 2020 Opis: V magistrski nalogi smo želeli predstaviti možnosti svetovanja oziroma psihoterapije z
integracijo kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije in ugotoviti, ali bi
tak način dela s klienti zmanjšal zaznane pomanjkljivosti ene in druge terapije in povečal
klientove možnosti za uspešnost terapije.
V ta namen smo v teoretičnem delu predstavili kognitivno-vedenjsko terapijo, njeno
zgodovino, bistvene elemente, potek same terapije in tehnike, ki jih kognitivno-vedenjski
terapevti uporabljajo.
Predstavili smo tudi relacijsko družinsko terapijo, njene komponente, temeljne pojme in
terapevtske intervencije v relacijski družinski terapiji ter vlogo in način dela relacijskega
družinskega terapevta.
Iz teoretskega dela smo skušali izluščiti razlike med obema vrstama terapije. Opisali smo
vzroke za integracijo psihoterapij, možne načine integracije in skupne terapevtske dejavnike,
to je tiste dejavnike, ki so se izkazali za najučinkovitejše v različnih terapijah.
Nato smo opravili raziskavo med terapevti ene in druge modalitete in s pomočjo kodiranja
naredili kvalitativno analizo pridobljenih podatkov. Na koncu smo na podlagi teoretičnega in
empiričnega dela skušali podati nekaj napotkov za integracijo kognitivno-vedenjske in
relacijske terapije.
Na začetno vprašanje o koristnosti integracije tehnik kognitivno-vedenjske terapije in
družinske relacijske terapije, lahko na podlagi teoretičnega in empiričnega dela odgovorimo
pritrdilno. Menimo, da se načela ene in druge terapije ne izključujejo, vsaka pozornost
usmerja na določen vidik posameznikovega življenja. Terapevti, ki so bili vključeni v
raziskavo, opažajo nekaj pomanjkljivosti enega oziroma drugega pristopa. Večina v svoje
delo vključuje tehnike drugih pristopov, tudi dveh obravnavanih vrst terapij, z namenom večje
kvalitete svetovanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kognitivno-vedenjska terapija, družinska relacijska terapija, integracija, skupni terapevtski dejavniki, psihoterapija, svetovanje, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 810; Prenosov: 98
 Celotno besedilo (610,72 KB) |
2. Psihosocialna pomoč vedenjsko težavnim otrokom in njihovim staršemNastja Vernik, 2020 Opis: Magistrska naloga se osredotoča predvsem na psihosocialno pomoč, njen namen in pomen.
Prav tako v nalogi razmišljamo, kako lahko psihosocialna pomoč pomaga otrokom z
vedenjskimi težavami. V raziskavo smo vključili tako vedenjsko težavne otroke kakor starše in
tudi šolske delavce (učitelji, šolska psihologinja).
Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del zajemajo trije večji sklopi, in
sicer prvi sklop je psihosocialna pomoč, drugi sklop so otroci in zadnji, tretji sklop zajema
starše. V prvem sklopu je opisana psihosocialna pomoč, kaj zajema, kdo so svetovalci, kaj je
svetovanje in svetovalni pogovor, kako se svetuje otroku, ter opisana je tudi
kognitivno-vedenjska teorija oziroma svetovanje po kognitivno-vedenjskem pristopu. Drugi
sklop opisuje vedenjske težave otrok, in sicer kdaj se začnejo pri otroku pojavljati težave, kako
se te težave kažejo, kakšne so lahko vedenjske težave in kako se lahko najlažje in
najučinkoviteje spoprimemo z vedenjskimi težavami otrok. V zadnji sklop so zajeti starši. V
tem sklopu obravnavamo vzgojne stile oziroma sloge in tudi enakopravnost staršev,
postavljanje mej ter spoštovanje med partnerji, kar je izjemnega pomena za nadaljnjo vzgojo
otrok.
V empiričnem delu teorijo povežemo s praktičnimi primeri, v našem primeru so to
polstrukturirani intervjuji z učiteljicami in šolsko psihologinjo. V intervjujih nas je predvsem
zanimalo, kako se učiteljice in šolska psihologinja spoprijemajo z vedenjsko težavnimi otroki,
kakšne so po njihovem mnenju vedenjske težave otrok in kako obravnavajo otroka z vedenjsko
težavnimi vzorci ter kakšno je sodelovanje s starši. Na koncu smo še poizvedovali, ali so
zaposleni na šoli seznanjeni z obliko pomoči, imenovano psihosocialne pomoč.
V nalogi smo prišli do spoznanj, da je otroku potrebno postaviti meje, saj se mu na ta način ne
škoduje. Pri raziskovanju poznavanja pomena psihosocialne pomoči, smo ugotovili, da le ta
med zaposlenimi na osnovni šoli še ni ravno razširjena. Kot končni sklep smo podali ugotovitev,
da bi psihosocialna pomoč koristila otrokom v šoli, saj bi na ta način lahko sproščali svoj stres,
tesnobo, napetost, frustracije, agresijo in vse kar jih pesti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: psihosocialna pomoč, kognitivno-vedenjsko svetovanje, starši, otroci, postavljanje mej, vedenjske težave, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 911; Prenosov: 99
Celotno besedilo (868,79 KB) |
3. Preventivni in kurativni učinki kognitivno-vedenjskega svetovanja v primeru kronične bolezniRok Hribar, 2021 Opis: Pojavnost kroničnih bolezni in rakavih obolenj se močno dviguje. Posameznik je namreč danes izpostavljen vedno večji količini stresa. Vendar pa se le redki zavedajo vpliva negativnih avtomatskih misli na vedenja in čustvovanja. ki posledično ogrožajo njihovo duševno in telesno zdravje.
Magistrska naloga raziskuje, kakšni so preventivni in kurativni učinki kognitivno-vedenjskega svetovanja (v nadaljevanju KVS) ob nastopu kronične bolezni. V teoretičnem delu opisujemo psihološke mehanizme nastanka bolezni, teorijo KVS in terapijo ter izhodišča svetovanja ob nastopu bolezni. V empiričnem delu pa z analizo sekundarnih podatkov raziskujemo KVS pri soočanju z diagnozo, ki ogroža življenje bolnika (rak, kronična bolezen) – kakšen vpliv ima na pojavnost bolezni stres kot posledica neprilagojene kognitivne strukture, ali je lahko svetovanje dobra komplementarna oblika zdravljenja ter kako lahko izboljša kakovost življenja bolnika, ki se spopada z motnjami razpoloženja in utrujenostjo.
Analiza rezultatov potrjuje domnevo, da neprilagojena kognitivna struktura lahko povzroči nastanek bolezni ali pa jo celo pospeši. Prav tako se je izkazalo, da ima KVS komplementarno vlogo pri zdravljenju kroničnih bolezni, vendar z določenimi omejitvami (učinkoviteje ob pričetku terapije nekaj mesecev po nastopu bolezni kot neposredno ob diagnozi, pomembnost trajanja). Kot zadnje pa smo potrdili, da je področje utrujenosti in razpoloženjskih težav tisto, kjer lahko KVS najbolj izboljša kakovost življenja bolnikov. Izkazalo se je, da psihoedukacija in učenje tehnik za prepoznavanje misli ter prepričanj pripomorejo k boljšemu spopadanju obolelega s stresom in depresijo, kar zmanjša vnetni odziv telesa ter pozitivno vpliva na razpoloženje in zmanjša utrujenost. Tako se bolniki lahko boljše soočajo z bremenom kronične bolezni po diagnozi. Zaključujemo, da ima KVS preventivne in kurativne učinke v primeru kronične bolezni.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kognitivno-vedenjsko svetovanje, preventiva, kurativa, stres, čustva, kronične bolezni, magistrske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 503; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,67 MB) |
