Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Kompleksnost kolektivnih pogajanj in socialni dialog
Lepa Vasilič, 2016

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kolektivna pogodba, pogajanja, socialni dialog, strategija pogajanj, zakonodaja
Objavljeno: 29.03.2018; Ogledov: 1851; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1022,62 KB)

3.
Kolektivna pogajanja in kolektivna pogodba
Ivana Kovač, 2017

Opis: Dandanes v svetu velja, da so kolektivne pogodbe v demokratičnih državah s tržnim gospodarstvom učinkovito sredstvo za urejanje delovnih pogojev ter razmerij med socialnimi partnerji, ki med drugim omogočajo urejanje področij, ki niso urejena v okviru Zakona o delovnih razmerjih, pri čemer so razvojno gledano rezultat pravice delavcev do sindikalnega združevanja, ki je temeljna pravica svobode delovanja sindikatov.Zaradi hitro rastočega gospodarskega razvoja in večje konkurenčnosti je pravica do kolektivnega pogajanja pomemben vidik socialnih partnerjev za predstavljanje in doseganje svojih zahtev ter še kako pomembna za uravnotežen in skladen razvoj trga dela, urejanje konfliktnih ekonomsko-socialnih razmerij, vzpostavljanje socialnega miru ter krepitev splošne demokratične ravni v družbi in posamezni državi, katere cilj je tudi socialni dialog. S socialnim dialogom ustvarjamo temeljno komunikacijo v družbeni skupnosti, kar vodi k razvoju svobode, varnosti in človeškega dostojanstva. V tem je izredno pomembno tudi delo socialnih partnerjev,ki je uspešneje, kolikor bolj so izenačeni z realno močjo, pri čemer je ključnega pomena za kakovosten socialni dialog njihovo medsebojno spoštovanje, ki je pomemben element za enakopravno varovanje interesov delavcev v kolektivnih pogajanjih, še posebej v času krize, ki nas bo spremljala še vrsto let in je največji izziv za medsebojne odnose. V diplomskem delu se osredotočamo na varovanje interesov vseh socialnih partnerjev, katerega temelj je socialni dialog, pri tem pa skušamo skozi zakonitosti procesa kolektivnih pogajanj in njegovih značilnosti spoznavati temeljne značilnosti kolektivne pogodbe pri nas in v Nemčiji, Italiji ter Avstriji, pri čemer nas zanima tudi pomen zakonskih temeljev za zagotavljanje kakovostnega socialnega dialoga.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kolektivna pogodba, kolektivna pogajanja, socialni partnerji, socialni dialog, varovanje interesov, kakovost socialnega dialoga
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2259; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

4.
5.
Reprezentativnost sindikatov v luči odločbe Ustavnega sodišča U-I-249/10
Vladimir Lazić, 2021

Opis: V diplomskem delu so predstavljene ključne težave, s katerimi so soočeni socialni partnerji v javnem sektorju pri sklepanju kolektivnih pogodb dejavnosti ali višje ravni. Težave se kažejo tako pri pridobivanju statusa reprezentativnosti, s katerim lahko sindikat sklene kolektivno pogodbo, kot pri zakonski določitvi ustreznega kvoruma števila sindikatov, ki je potreben, da se Kolektivna pogodba za javni sektor oz. njeni aneksi štejejo za veljavno sklenjene. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-249/10 z dne 15. 3. 2012 naložilo zakonodajalcu, da ugotovljeno neskladnost zakona z Ustavo RS odpravi v roku dveh let, kar se še vedno ni zgodilo. Osrednji problem je, da je Republika Slovenija, ki je sicer stranka Kolektivne pogodbe za javni sektor, med pogajanji za sklenitev aneksa k le-tej v vlogi zakonodajalca spremenila »pravila igre« (kvorum), da bi lažje sklenila aneks. Sindikati, ki jih je država (vlada) na ta način želela zaobiti, so zato zahtevali oceno ustavnosti te zakonske spremembe in bili na ustavnem sodišču uspešni. Ustavno sodišče je svojo odločbo obrazložilo tako, da se je zakonodajalec znašel pred težko nalogo, kako zakon spremeniti, da bo skladen z Ustavo RS. Namen tega diplomskega dela je poiskati možno rešitev, npr. da bi zakon predpisal, da je za sklenitev Kolektivne pogodbe za javni sektor oz. aneksa k njej potrebno soglasje vseh sindikatov, vendar bi to praktično onemogočilo sklepanje kolektivne pogodbe oz. aneksov. S tem bi kaj kmalu ponovno prišli v neustavno stanje zaradi kršitve načel prava, saj kolektivne pogodbe ne bi bilo več mogoče spreminjati in prilagajati novim družbenim okoliščinam.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sindikat, reprezentativnost sindikatov, kolektivna pogodba, kvorum, ustavno sodišče
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 214; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (454,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh