1. Sodelovalna komunikacija med vodjo in podrejenimi znotraj organizacije : diplomska nalogaTanja Zaletelj, 2024, diplomsko delo Ključne besede: sodelovalna komunikacija, vodja, konflikti, zaposleni, zadovoljstvo zaposlenih, delovno okolje, komunikacijske veščine, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 22.07.2024; Ogledov: 60; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (2,13 MB) |
2. |
3. |
4. Ravnanje z osebno energijo na delovnem mestu : diplomska nalogaPetra Maver, 2024, diplomsko delo Ključne besede: osebna energija, čustvena inteligenca, komunikacija, samozavedanje, samomotivacija, odločnost, energijske potrate, empatija, obvladovanje stresa
Objavljeno v ReVIS: 22.07.2024; Ogledov: 65; Prenosov: 0 |
5. |
6. Komunikacija in kakovost življenja posameznika po karcinomu v področju ustne votlineBarbara Karanović, 2024, ni določena Opis: Obravnavano temo diplomskega dela smo izbrali, ker menimo, da je karcinom v področju ustne
votline aktualen problem današnjega časa. Zgodnje odkrivanje in napotitev na zdravljenje
karcinoma sta ključnega pomena za zmanjševanje verjetnosti invazivnega zdravljenja in
preživetje. Posamezniki s karcinomom v ustni votlini imajo v anamnezi pogosto označeno
uživanje alkohola in cigaret. Posameznikovo okolje lahko zaznavamo kot pokazatelj, ki
pozitivno ali negativno vpliva na njegovo rehabilitacijo. Vedno več ljudi se srečuje s
karcinomom v področju ustne votline, s tem pa imamo vedno več oseb s traheostomo.
Posamezniki s traheostomo se srečujejo s številnimi težavami pri osnovnih življenjskih
funkcijah. Nekatere od teh težav so dihanje, hranjenje in glasno govorno sporazumevanje.
Rehabilitacija posameznika po odstranitvi karcinoma je dolgotrajen proces, pri tem pa ne
zdravimo samo bolezni, ampak tudi posameznika. Ta se mora soočiti z boleznijo in s
posledicami kirurškega zdravljenja. Že v bolnišnici ugotavljamo, kakšne so pacientove
funkcionalne sposobnosti po posegu. Poleg težav z gibljivostjo se srečuje s težavami hranjenja,
težavo s pljučnimi zmogljivostmi, težavami z govorom, srečamo se tudi s slabim estetskim
videzom. Ravno obraz je najbolj opazen del posameznika in njegove osebnosti. Posameznik
težave z govorom ali izgubo govora enači z izgubo sporazumevanja. Zaradi take izgube je
izpostavljen psihični obremenitvi in tako izgubo lahko čuti kot izgubo svoje osebnosti, kar
lahko vodi v depresijo in družbeno izločitev. Komunikacija je ena od osnovnih potreb vseh nas.
Cilj komunikacije je biti opažen, slišan in sprejet. Rehabilitacija posameznika je usmerjena v
to, da ustvarimo možnost za glasno sporazumevanje. Za posameznika je najbolj pomembno, da
čimprej usvoji eno izmed nadomestnih metod za sporazumevanje.
Z uporabo intervjujev smo poskušali ugotoviti izkušnje in ovire treh posameznikov pri
komunikaciji po odstranitvi karcinoma ter tehnike, ki so se zanje izkazale kot najboljše.
Zanimalo nas je tudi, kako je podpora bližnjih in medicinskega osebja vplivala na njihovo
počutje ter kako zaznavajo lastne spremembe in izkušnje pri samostojnosti.
Ključne besede: karcinom, alkohol, kajenje, samostojnost, komunikacija, osebna rast.
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2024; Ogledov: 182; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,10 MB) |
7. Pomen dobre komunikacije za odnose v timu zdravstvene negeMateja Tkalčič, 2024, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega postaja vse bolj zahtevna, kompleksna in razvejana zdravstvena disciplina. Vse hitrejši razvoj različnih znanosti in disciplin ter celovito reševanje čedalje zapletenejših težav narekujeta vse večjo potrebo po timskem delu. Zdravstvene time sestavljajo različni zdravstveni strokovnjaki. Timski pristop prinaša veliko pozitivnih sprememb glede rezultatov zdravljenja. Odnosi med zdravstvenimi delavci so najpomembnejši za kakovostno zdravstveno nego. Odnosi v timu se gradijo s komunikacijo, saj gradi zaupanje, zaupanje sproži predanost, predanost spodbuja timsko delo, timsko delo pa ustvarja rezultate. Dobra komunikacija med zdravstvenimi delavci in pacienti je bistvenega pomena za uspešen izid zdravstvene nege pacienta. Da bi to dosegli, morajo zdravstveni delavci razumeti paciente in jim pomagati, biti prijazni, vljudni in iskreni. Pacientu morajo nameniti čas in govoriti z njim s potrebno zaupnostjo, pri čemer ne smejo pozabiti, da so v to komunikacijo vključene osebe, ki obolelega obkrožajo, zato mora biti jezik razumljiv za vse.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Podatke smo zbrali s tehniko anketiranja.
Razprava: Obravnavana tema je pomembna, saj sta od dobre komunikacije odvisna kakovostna obravnava in uspešno zdravljenje pacienta. Zaradi pomembnosti dobre komunikacije za odnose v timih zdravstvene nege, ki vpliva na uspešen izid obravnave pacienta, smo v magistrskem delu preučili time zdravstvene nege, komunikacijo in odnose v njih.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da se izredni študenti prve stopnje Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu, ki delajo v timih v različnih zdravstvenih ustanovah, zavedajo pomena dobre komunikacije ter komunikacijo v svojih delovnih timih ocenjujejo kot dobro. Občasno prihaja do konfliktov med sodelavci, nekoliko slabše ocenjujejo zaupanje ter se največkrat srečujejo z organizacijskimi ovirami. Glede na rezultate raziskave anketiranim svetujemo redne tedenske sestanke, občasne treninge komunikacije, uporabo metod za zmanjševanje stresa ter supervizijo. Raziskava je lahko osnova za nadaljnja raziskovanja in predloge novih ukrepov za izboljšanje komunikacije in medsebojnih odnosov v timu zdravstvene nege.
Ključne besede: komunikacija, odnosi v timu, zdravstveni tim, zdravstvena nega, zdravstveni delavci
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 230; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,39 MB) |
8. |
9. STIK MED PACIENTOM IN TEHNIKOM ZDRAVSTVENE NEGE, TER PSIHIČNA STISKA ZARADI PREOBREMENJENOSTI PRI DELUBrigita Papler Mali, 2024, ni določena Opis: V diplomski nalogi Stik med pacientom in tehnikom zdravstvene nege ter psihična stiska zaradi preobremenjenosti pri delu smo preučevali vidike komunikacije v zdravstvenih ustanovah, še posebej naloge, odgovornosti in vlogo tehnikov zdravstvene nege. Glavni cilj raziskave je bil razumeti povezavo med kakovostjo dela, psihično stisko in odnosi s pacienti. Opredelili smo pet raziskovalnih ciljev, ki so nas usmerjali pri izvedbi kvalitativne raziskave. Raziskali smo odnos med pacienti in tehnikom zdravstvene nege, ugotovili stopnjo psihične stiske tehnikov zdravstvene nege zaradi preobremenjenosti pri delu, analizirali odnos tehnikov zdravstvene nege do pacientov v kontekstu preobremenjenosti pri delu, preučili kakovost dela tehnikov zdravstvene nege v povezavi s stopnjo preobremenjenosti ter identificirali možnosti za izboljšanje kakovosti dela in zmanjšanje stiske pri tehnikih zdravstvene nege. Pri metodologiji smo se odločili za kvalitativni pristop, saj omogoča poglobljeno razumevanje specifičnih vidikov in uporabo majhnega vzorca. Za zbiranje podatkov smo izvedli polstrukturirane intervjuje s šestimi tehniki zdravstvene nege iz različnih zdravstvenih ustanov. Pri analizi podatkov smo uporabili metodo odprtega kodiranja, ki nam je omogočila sistematično razčlenjevanje pridobljenih informacij in identifikacijo pomembnih tem. Čeprav smo se soočili z izzivi pri pridobivanju sodelujočih in izvajanju intervjujev prek virtualne platforme, smo sledili postavljenim ciljem in zagotovili ustrezno analizo podatkov. Rezultati so prispevali k boljšemu razumevanju odnosa med tehnikom zdravstvene nege in pacientom ter ponudili smernice za izboljšanje kakovosti dela in zmanjšanje stresa pri tehnikih zdravstvene nege. Kljub temu, da večina intervjuvancev ni izrazila preobremenjenosti, smo opazili razhajanja med pričakovanji in dejanskimi rezultati. Zato bi bilo v prihodnjih raziskavah smiselno drugače usmeriti raziskovalni fokus ali postaviti drugačna raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: komunikacija, tehnik zdravstvene nege, psihična stiska, preobremenjenost pri delu, kvaliteta dela, odnos pacientov, delovna izkušnja
Objavljeno v ReVIS: 11.05.2024; Ogledov: 229; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,70 MB) |
10. Konflikti in njihov vpliv na motivacijo zaposlenih v podjetju XLana Adelina Mihelčič, 2024, diplomsko delo Opis: V življenju se vsakodnevno srečujemo s komunikacijo, tako besedno kot tudi nebesedno. Komuniciranje zajema predvsem to, kako sprejemamo in podajamo informacije. Ljudje smo različni ter različno sprejemamo in podajamo informacije, zato zaradi nerazumevanja pogosto pride do konfliktov. Konflikt lahko nastane med dvema posameznikoma, med več posamezniki ali pa med različnimi skupinami, ki imajo med seboj različna mnenja in pogled na identično situacijo, v kateri so se znašli. Posledice konfliktov so lahko pozitivne ali negativne. Bistvenega pomena je, da znamo konflikt tudi rešiti.
Diplomsko delo proučuje konflikte v podjetju X. Cilj je ugotoviti, kako pogosti so konflikti v podjetju, ali jih zaposleni in vodje znajo rešiti ter kakšne posledice ima konflikt za podjetje po mnenju zaposlenih. Ugotovljeno je, da se konflikti v podjetju X pojavljajo vsakodnevno, vendar vodje nimajo primernih znanj in veščin za reševanje konfliktov. Največ zaposlenih pride v konflikt ravno s sodelavci iz istega oddelka. Zaposleni so zaradi konfliktov manj motivirani, prav tako pa so tudi manj uspešni pri svojem delu
Ključne besede: Komunikacija, komunikacija med zaposlenimi, konflikt, motivacija, zaposleni, reševanje konfliktov.
Objavljeno v ReVIS: 06.03.2024; Ogledov: 315; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,08 MB) |
