1. Razvoj ustavnosti v Republiki Albaniji : magistrsko deloAdrian Maliqi, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Razvoj ustavnosti v Republiki Albaniji bo predstavilo ustave v tej državi od njenega nastanka, tj. leta 1912. V delu bo predstavljeno tudi bogato obče pravo, kjer bo poudarek na treh zakonikih, od katerih dva nosita ime po dveh albanskih herojih, in sicer Lekë Dukagjiniju in Gjergj Kastriotiju Skenderbegu. Sprva bo predstavljeno obče pravo, nato pa bo delo predstavilo ustave v obdobju od nastanka države in vse do konca druge svetovne vojne. Videli bomo, da je Albanija v tem času imela kar štiri ustave, pri čemer je bila prva plod mednarodnih sil. Nadalje bo delo predstavilo obdobje po drugi svetovni vojni, ko na oblast pride Enver Hoxha in z njim komunizem. V tem obdobju je Albanija imela tri ustave, pri čemer je bila zadnja iz leta 1976 najbolj rigorozna. Po padcu komunizma se je nato soočala z novimi izzivi, kateri ji do tedaj niso bili znani, saj je več kot 40 let preživela v izolaciji, odrezana od sveta. V začetku ’90 let sprejme ustavni zakon, ki je bil v veljavi do leta 1998, ko je bila sprejeta ustava. Delo bo predstavilo ta ustavni zakon in odločbe Ustavnega sodišča v tem času, tj. od 1992 do 1996. Slednje z namenom, da vidimo, kako so tedaj razmišljali ustavni sodniki. Nadalje bo delo predstavilo ustavo iz leta 1998 in pa zelo zanimivo ter odmevno reformo pravosodja iz leta 2015, ki je bila zahtevana s strani EU kot pogoj za začetek pristopnih pogajanj.
Ključne besede: Albanija, ustava, obče pravo, Enver Hoxha, komunizem, demokracija
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 290; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,63 MB) |
2. Predstavitev sodb proti Milovanu Đilasu : diplomsko deloAdrian Maliqi, 2021, diplomsko delo Opis: Po drugi svetovni vojni so bili politični procesi stalnica na območju naše nekdanje skupne države. Po tem, ko je država v nekaterih zloglasnih procesih opravila z nasprotniki svojega režima, se je na isti način lotila tudi tistih nasprotnikov, ki so bili del njenega nastanka, lahko bi jim rekli tudi notranji sovražniki. Teh je bilo kar nekaj, sploh proti koncu oziroma začetku razpada nekdanje skupne domovine. To nas pripelje do človeka po imenu Milovan Đilas. Njegovo ime je dandanes že skoraj pozabljeno. Med drugo svetovno vojno in v povojnem času pa je bil tako znan, da so o njemu govorili le v superlativih. To potrjuje tudi dejstvo, da je bil med prvimi jugoslovanskimi komunisti, ki se je leta 1944 sestal s Stalinom. Milovan Đilas je od človeka z absolutno močjo, poleg Tita, Kardelja in Rankovića, v le nekaj letih prišel do statusa izobčenca oziroma, kot so ga poimenovali zahodni mediji, najbolj znanega disidenta vseh časov. Diplomska naloga proučuje in predstavlja dve sojenji, ki sta potekali v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi kaznivih dejanj sovražne propagande in izdaje uradne skrivnosti. Poleg omenjenih sojenj naloga predstavlja sporna dela, zaradi katerih je bil obsojen, zakonodajo, ki je bila ta čas v veljavi, in Splošno deklaracijo človekovih pravic, čigar členi so bili v celoti kršeni.
Ključne besede: Milovan Đilas, Jugoslavija, komunizem, politični proces, kazenske zakonodaja, sovražna propaganda, izdaja uradne skrivnosti
Objavljeno v ReVIS: 17.06.2022; Ogledov: 1449; Prenosov: 54
Celotno besedilo (913,89 KB) |
3. |
4. Mednarodnopravni status Svetega sedeža in njegovi sporazumi : magistrasko deloAlenka Jeseničnik, 2014, magistrsko delo Ključne besede: Sveti sedež, rimskokatoliška cerkev, diplomacija, mednarodna pogodba, svobodna verska pripadnost, diktatura, komunizem, demokracija
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2017; Ogledov: 3497; Prenosov: 136
Celotno besedilo (741,74 KB) |
