Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravna zaščita otrok pred nasiljem in ukrepi za varstvo koristi otroka v Republiki Sloveniji : magistrsko delo
Eva Julija Novak, 2025, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava pravno zaščito otrok pred nasiljem in mehanizme, ki v Republiki Sloveniji zagotavljajo varstvo njihovih koristi. V središču raziskave so zakonodajni okviri, kot so Ustava Republike Slovenije, Družinski zakonik in Zakon o preprečevanju nasilja v družini, pri čemer se delo osredotoča na učinkovitost njihovega izvajanja v praksi. Poleg zakonskih določil so analizirani tudi ključni organi in institucije, kot so centri za socialno delo, policija, sodišča in nevladne organizacije, ter njihov prispevek k zaščiti otrok. Poseben poudarek je namenjen multidisciplinarnemu pristopu, ki povezuje pravne, socialne in psihološke vidike zaščite otrokovih pravic. Raziskava vključuje pregled različnih oblik nasilja nad otroki, kot so fizično, psihično in spolno nasilje ter zanemarjanje, pri čemer analizira tudi sodno prakso in statistične podatke o izvajanju zaščitnih ukrepov. Med ključnimi mehanizmi zaščite so nujni odvzem otroka, začasne odredbe in trajnejši ukrepi, kot so omejitev stikov in odvzem starševske skrbi. Ugotovitve kažejo, da so ukrepi v praksi pogosto sproženi prepozno ali pa niso dovolj učinkoviti pri preprečevanju nadaljnjih zlorab. V zaključnem delu so predstavljeni predlogi za izboljšanje sistema varstva otrok v Sloveniji. Ti vključujejo okrepitev preventivnih ukrepov, izboljšano sodelovanje institucij in boljše usposabljanje strokovnih delavcev, ki se ukvarjajo z zaščito otrok. Cilj magistrskega dela je opozoriti na obstoječe pomanjkljivosti in podati konkretne rešitve za boljšo zaščito otrok, ki so izpostavljeni nasilju.
Ključne besede: otrok, otrokove pravice, nasilje nad otroki, Ustava Republike Slovenije, Družinski zakonik, družinsko sodišče, ukrepi za varstvo koristi otroka, center za socialno delo
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 397; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (667,43 KB)

2.
Odločitev sodišča o skupni vzgoji in varstvu : magistrsko delo
Laura Cerar, 2024, magistrsko delo

Opis: Odločitev sodišča o skupni vzgoji in varstvu je kompleksno pravno vprašanje, ki spada na področje družinskega prava. Bistvo magistrskega dela je spoznati institut skupne vzgoje in varstva ter razumeti, na kakšen način in pod katerimi pogoji se sodišče v praksi odloči, da bo otroka zaupalo v skupno vzgojo in varstvo, kar pomeni, da se zaupa obema staršema. Sodna praksa je ta institut na konkretnih primerih še bolj nazorno in konkretno orisala. Ključni metodi, ki sta bili uporabljeni za raziskovanje, sta deskriptivna (oz. opisna) in normativna metoda. Sam cilj magistrskega dela je bil potrditi ali zavreči zastavljene hipoteze. Ključna ugotovitev je bila, da se sodišče lahko odloči, da bo otroka zaupalo v skupno vzgojo in varstvo, četudi se starša o tem ne strinjata, saj je ključna okoliščina, ki vpliva na odločitev sodišča, največja korist otroka. Veliko težo pri tehtanju sodišče pripisuje tudi želji otroka in mnenju centra za socialno delo, ki ima po spremembi DZ vlogo pomožnega preiskovalnega organa. Gre za delikatno vprašanje, saj ima bistven vpliv na otrokovo življenje, namen sodišča pa je vedno poiskati ureditev, ki bo v otrokovo največjo korist.
Ključne besede: otrokova korist, skupna vzgoja in varstvo, center za socialno delo, ukrep za varstvo otrokove koristi, odločitev sodišča, načelo največje koristi otroka, družinski zakonik
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 642; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (846,61 KB)

3.
VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI SPODBUJANJU DOJENJA
Tijana Šobot, 2024, diplomsko delo

Opis: Dojenje je naraven proces, ki zagotavlja optimalno prehrano in zdravstvene koristi za otroka in mater. Dojenje večini sodobnih generacij žensk ni naravno, saj se v večini primerov prvič srečajo z dojenjem, ko same rodijo, zato potrebujejo pomoč različnih strokovnjakov s tega področja. Ene izmed teh so tudi patronažne medicinske sestre. Z večkratnimi obiski na domu otročnice in novorojenca želimo doseči, da je vsaka deležna primerna fizične in učinkovite psihične ter socialne podpore. Med intervencijami svetuje, prikaže in seznani s pomenom dojenja ter materinega mleka, tehnikami in o pomenu pravilnega pristavljanja otroka na dojko. Raziskavo smo opravili med materami, katere so nam pomagale z izpolnitvijo ankete, ugotoviti oskrbo, podporo in vlogo patronažne medicinske sestre v procesu spodbujanju dojenja.
Ključne besede: Dojenje, zdravstvene koristi, vloga patronažne medicinske sestre, zdravstvena nega, svetovanje, podpora na domu, zdravje, dobro počutje, izobraževanje mamic.
Objavljeno v ReVIS: 13.10.2024; Ogledov: 591; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

4.
Pravica starih staršev do stikov z vnuki po prenovljeni Uredbi Bruselj II bis : diplomsko delo
Gregor Simčič, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pravico do stikov starih staršev z vnuki, kot jo obravnava prenovljena Uredba Bruselj II bis. Stiki starih staršev z vnuki so z vidika medgeneracijske povezanosti izjemnega pomena za otrokov zdrav razvoj. Gre za izjemno pomembno človekovo pravico, ki je zapisana v temeljnih dokumentih, ki obravnavajo to področje. V diplomskem delu bom na podlagi analitične metode opisal način nastajanja evropskega procesnega prava in vlogo, ki so jo pri tem imele posamezne Uredbe, kako so prvotne pravne ureditve zajemale zgolj pretok štirih temeljnih svoboščin, katerim je evropski zakonodajalec dodal še sodne odločbe. Opisal bom institut pravice do stikov starih staršev z vnuki in načine uveljavljanja te pravice po sodni poti v skladu s slovensko nacionalno zakonodajo. Ob tem se bom posvetil opisu zavarovalnih ukrepov, ki obstajajo na področju družinskega prava, tako na nacionalni ravni, kakor tudi v povezavi s prenovljeno Uredbo Bruselj II bis. V nadaljevanju diplomskega dela bom opisal način izvršitve sodnih odločb s področja družinskega prava in kakšna so pravna sredstva, ki so osebi, ki so ji obveznosti iz sodne odločbe naložene, na voljo. V diplomskem delu bom predstavil vlogo, ki jo ima Sodišče Evropske Unije pri razlagi posameznih Uredb in kako je to lahko v pomoč nacionalnim sodiščem pri odločanju v posameznih primerih. Pravica do stikov starih staršev z vnuki ni izrecno opisana v prenovljeni Uredbi Bruselj II bis, a bomo skozi analizo primerov sodne prakse SEU lahko videli, da je ta pravica zagotovljena tudi njim, upoštevaje pomembnost tovrstnih stikov za ohranjanje medgeneracijskih povezav. Rdeča nit v tovrstnih odločanjih so koristi otroka, o čemer se primarno odloča, ko se staremu staršu omogoča stik z vnuki. V zvezi s tem bom opisal tudi sodno prakso posameznih primerov, ki so bili obravnavani na evropskem sodišču za človekove pravice.
Ključne besede: pravica starih staršev do stikov z vnuki, načelo prevlade otrokove koristi, priznanje in izvršitev sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, običajno prebivališče otroka, Uredba Bruselj II bis
Objavljeno v ReVIS: 04.10.2024; Ogledov: 732; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (566,15 KB)

5.
Otrok kot posredna žrtev nasilja v družini : magistrsko delo
Eva Križaj, 2023, magistrsko delo

Opis: Otrok se v okoliščinah družinskega nasilja znajde v vlogi posredne žrtve zaradi več različnih dejavnikov tveganja, ki vplivajo na odrasle osebe. Težke življenjske situacije in stiske bodo pri odrasli osebi vzpodbudile nasilniško vedenje različnih intenzitet. Čeprav odrasla oseba v določeni življenjski situaciji ne bo namerno želela nasilnega ravnanja obračati proti otroku, bo otrok kot razumsko še nerazvita oseba (lahko) nasilno situacijo razumel drugače in se bo počutil ogroženega. Navedeno bo pri otroku glede na posamezne razvojne faze povzročilo nekatera vprašanja o njegovi lastni vrednosti in skladno s tem tudi hude posledice, ki jih bo utrpel v svojem razvoju. Slovenski zakonodajalec je zato otroka tudi za primere situacij, ki ga orišejo kot posredno žrtev družinskega nasilja, posebej zavaroval, in sicer je otrok oziroma njegov psihofizični razvoj varovan v 192. členu Kazenskega zakonika. Vzvode in vzroke nasilnega ravnanja staršev spoznamo preko različnih teorij, ki razložijo, kako se agresivno vedenje prenaša iz generacije v generacijo. Navedeno pojmujemo krog nasilja. Kazenskopravna izhodišča ne omogočajo vseh odgovorov na pestrost vprašanj, ki se ponujajo pri obravnavani tematiki. Ta presega kazenskopravni okvir in je zato za reševanje spornih vprašanj treba upoštevati tudi spoznanja psihološke, sociološke, družinske, medicinske, policijske in drugih strok. Ključnega pomena je, da se pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini uporabi sistemski pristop, ki pomeni usklajen odziv pristojnih institucij. Z nepravilnim odzivanjem na primarno viktimiziranost otroka bo otrok podoživljal travmatiziranost oziroma se bo ta še stopnjevala. Tako ravnanje opredelimo kot sekundarno viktimizacijo otroka. Preprečevanje slednje je temeljna naloga pristojnih organov, pri čemer je za uspešnost v praksi njihovo sodelovanje pričakovano, celo nujno.
Ključne besede: nasilje v družini, kaznivo dejanje, prekršek, nasilje nad otrokom, otrok kot posredna žrtev, otrok kot priča, odkrivanje in intervencija, sistemsko obravnavanje, preprečevanje sekundarne viktimizacije, ukrepi za varstvo koristi otroka
Objavljeno v ReVIS: 19.09.2023; Ogledov: 1557; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

6.
Odvzem otrok po Družinskem zakoniku : diplomsko delo
Martina Plejnšek, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam ukrep za varstvo koristi otroka, in sicer odvzem otroka. Starši so tisti, ki so v prvi vrsti dolžni in upravičeni poskrbeti za otrokove pravice ter koristi. Šele takrat, ko ti svoje starševske obveznosti ne izvajajo v otrokovo korist, je država dolžna poseči v družinsko razmerje. Ukrepi za varstvo koristi otroka niso namenjeni kaznovanju staršev, ampak zaščiti koristi otroka. Odvzem otroka izreče sodišče, ko je otrok v družini tako ogrožen, da ga je treba iz družinskega okolja umakniti. Je eden hujših ukrepov za varstvo koristi otroka, saj se otroka izloči iz družine, ki bi mu morala predstavljati varno zatočišče in izhodišče za raziskovanje zunanjega sveta. Gre za zelo močen poseg v razmerje med starši in otrokom, ki za vedno pusti posledice na otrokovem duševnem zdravju. Namen diplomske naloge je temeljito predstaviti ukrep odvzema otroka. Delo obsega tudi predstavitev Protokola priporočenega ravnanja v primeru, ko se izvrši odločba o odvzemu otroka z neposredno izročitvijo, ki ga je v sodelovanju z drugimi institucijami, zaradi zahtevnosti postopka o odvzemu otroka, sprejelo Vrhovno sodišče RS in obravnavo škodljivih posledic na duševnem zdravju otroka, ki jih pusti sama izvršitev ukrepa.
Ključne besede: odvzem otroka, otrok, ukrep za varstvo koristi otroka, slabosti izvršbe, posledice odvzema otroka
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2023; Ogledov: 1306; Prenosov: 0

7.
8.
Učinkovitost strnjenega tečaja čuječnosti MBSR v spletni obliki : magistrska naloga
Emil Karajić, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen: Kultiviranje čuječnosti v vsakdanjem življenju prinaša mnogo pozitivnih učinkov na področju psihičnega blagostanja in kvalitete življenja. Nekateri avtorji zagovarjajo, da je čuječnost lahko prva obrambna linija na področju duševnega zdravja splošne populacije. Obstaja veliko različnih pristopov poučevanja čuječnosti. Eden učinkovitejših in najbolj raziskanih je na čuječnosti temelječ tečaj za soočanje s stresom – MBSR. Sama časovna in praktična zahtevnost tečaja MBSR pa lahko marsikaterega potencialnega uporabnika odvrne. Tako se v magistrskem delu sprašujemo, ali je lahko strnjen tečaj čuječnosti v spletni izvedbi še učinkovit za splošno neklinično populacijo? Metoda: MBSR smo zreducirali na dve intenzivni srečanji, ki smo ju preko spletne platforme Zoom izvedli na vzorcu študentov tretjega letnika Psiho-socialne pomoči na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. S kvalitativno raziskovalno metodo smo s polstrukturiranim intervjujem (takoj po tečaju in dva meseca po tečaju) skušali oceniti učinkovitost tečaja tako, da smo 12 udeležencev spraševali po zaznanih praktičnih koristih osebne prakse čuječnosti, po izkušnjah s planiranjem le-te ter po njihovi izkušnji tečaja preko spleta. Rezultati: Večina udeležencev je uspela razviti osebno prakso čuječnosti in jo tudi vzdrževati dva meseca po tečaju. Prav tako večina udeležencev zaznava pozitivne učinke osebne prakse čuječnosti. Udeleženci spletno izvedbo v večini ocenjujejo kot primerno, nekateri jo celo preferirajo zaradi občutka varnosti. Zaključek: Ugotavljamo, da je strnjen in modificiran tečaj čuječnosti za soočanje s stresom v spletni izvedbi lahko učinkovit za posameznike, ki osebno prakso čuječnosti ocenjujejo kot koristno, se ne soočajo s klinično motnjo in jih v osebnem življenju ne doletijo nepredvidljivi izredno stresni dogodki, preden se osebna praksa čuječnosti ne utrdi. Ugotovitev zaradi metodoloških omejitev ne moremo posploševati, lahko pa služijo kot kompas za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: čuječnost, MBSR, spletne intervencije, osebna praksa čuječnosti, koristi, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 1874; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

9.
Razlogi prostovoljskega delovanja ozdravljenih onkoloških bolnikov v društvih za pomoč onkološkim bolnikom in njihovim svojcem : diplomska naloga
Janko Goljar, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu preučujemo delovanje ozdravljenih onkoloških bolnikov v prostovoljskih organizacijah za pomoč onkološkim bolnikom in/ali njihovim svojcem. Eden od pogojev za priključitev taki organizaciji je, da sta od uspešno zaključenega zdravljenja in rehabilitacije minili vsaj dve leti. Cilj raziskave je razumeti vzroke, namen in načine delovanja prostovoljcev Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Strokovnjaki, prostovoljci in laična javnost menijo, da je prostovoljstvo potrebno in koristno za ljudi, ki pomoč potrebujejo, in tudi za tiste, ki pomoč nudijo. V raziskavi nas podrobneje zanima, kakšne so posledice prostovoljskega dela, kako se s težkimi zgodbami bolnikov soočajo prostovoljci glede na to, da so sami imeli podobno ali še težjo bolezensko izkušnjo, in kako na prostovoljstvo gledajo svojci. Raziskavo smo zasnovali na kvalitativni paradigmi. Zaradi želje po pridobitvi poglobljenih odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja smo izvedli pet polstrukturiranih intervjujev. Ugotovili smo, da je razlog za pridružitev prostovoljskim organizacijam, ki pomagajo onkološkim bolnikom in/ali njihovim svojcem, sestavljen iz več segmentov: lastne bolezenske izkušnje raka, spominjanja na potrebe v procesu lastnega zdravljenja in rehabilitacije, želje po samouresničevanju, visoke stopnja empatije do bolnikov in srčnosti prostovoljca. Vse našteto je prostovoljcem v pomoč pri delu tudi v trenutkih, ko so soočeni s težkimi izpovedmi bolnikov in jim je težko. S pomočjo opravljenih intervjujev smo izvedeli, da prostovoljcem delo z ljudmi za ljudi zelo veliko pomeni, saj ob tem pridobivajo na lastni samopodobi, se samoizpolnjujejo in doživljajo smiselnost življenja. Poleg koristi, ki jih dobijo ob tem, seveda pridobivajo tudi tisti ljudje, ki pomoč iščejo. Spoznali smo tudi negativne plati prostovoljstva, ki se kažejo v zadovoljevanju lastnih potreb, nesmiselnemu besedičenju, predvsem pa v obliki močnih obremenilnih občutkov, ki jih povzročajo izpovedi onkoloških bolnikov. V diplomskem delu se dotaknemo tudi odnosa svojcev prostovoljcev do prostovoljskega dela, ki je v primeru naše raziskavi v večji meri pozitiven.
Ključne besede: rak, onkološki bolniki, prostovoljstvo, prostovoljci, pomoč, koristi, slabosti, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 1296; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (876,87 KB)

10.
Odvzem otroka staršem : diplomsko delo
Sara Virt, 2021, diplomsko delo

Opis: Obravnavana tema diplomskega dela je ukrep odvzem otroka staršem. Otroci po ustavi uživajo posebno varstvo in skrb, ki državo obvezujeta, da v primeru ogroženosti otroka z ustreznimi ukrepi zagotovi uresničitev otrokovih pravic. Ukrepi za varstvo koristi otroka so v pristojnosti sodišč, razen ukrepa nujnega odvzema otroka, ki je v pristojnosti centra za socialno delo. Med ukrepe za varstvo koristi otroka, ki sodijo med pristojnosti sodišč, spadajo začasne odredbe in ukrepi trajnejšega značaja. Nujni odvzem otroka je edino nujno dejanje in obenem edino dejanje, ki ga izvede center za socialno delo, izreče pa sodišče. Namen nujnega odvzema otroka je hitra zaščita otroka, kadar je otrok hudo ogrožen in se zaradi varstva otrokovih pravic in koristi ne sme odlašati. Za ukrep odvzem otroka staršem pa zadošča že navadna ogroženost, in sicer, če je otrok ogrožen do te mere, da ga je treba iz družinskega okolja umakniti. Ukrep odvzem otroka staršem spada med hujše ukrepe za varstvo otrokove koristi, saj je z njim otrok izločen iz družine. Gre za ukrep, ki v večji meri posega v starševsko skrb, zato naj sodišče po njem poseže le, če ukrepi milejše narave ne uspejo dovolj zavarovati otrokove koristi
Ključne besede: otrok, otrokova korist, ukrepi za varstvo otrokove koristi, odvzem otroka staršem, družinski zakonik
Objavljeno v ReVIS: 13.01.2022; Ogledov: 2387; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (511,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh