Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Odločitev sodišča o skupni vzgoji in varstvu je kompleksno pravno vprašanje, ki spada na področje družinskega prava. Bistvo magistrskega dela je spoznati institut skupne vzgoje in varstva ter razumeti, na kakšen način in pod katerimi pogoji se sodišče v praksi odloči, da bo otroka zaupalo v skupno vzgojo in varstvo, kar pomeni, da se zaupa obema staršema. Sodna praksa je ta institut na konkretnih primerih še bolj nazorno in konkretno orisala. Ključni metodi, ki sta bili uporabljeni za raziskovanje, sta deskriptivna (oz. opisna) in normativna metoda. Sam cilj magistrskega dela je bil potrditi ali zavreči zastavljene hipoteze. Ključna ugotovitev je bila, da se sodišče lahko odloči, da bo otroka zaupalo v skupno vzgojo in varstvo, četudi se starša o tem ne strinjata, saj je ključna okoliščina, ki vpliva na odločitev sodišča, največja korist otroka. Veliko težo pri tehtanju sodišče pripisuje tudi želji otroka in mnenju centra za socialno delo, ki ima po spremembi DZ vlogo pomožnega preiskovalnega organa. Gre za delikatno vprašanje, saj ima bistven vpliv na otrokovo življenje, namen sodišča pa je vedno poiskati ureditev, ki bo v otrokovo največjo korist.
Ključne besede: otrokova korist, skupna vzgoja in varstvo, center za socialno delo, ukrep za varstvo otrokove koristi, odločitev sodišča, načelo največje koristi otroka, družinski zakonik
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 642; Prenosov: 42
Celotno besedilo (846,61 KB)

Opis: Diplomsko delo obravnava pravico do stikov starih staršev z vnuki, kot jo obravnava prenovljena Uredba Bruselj II bis. Stiki starih staršev z vnuki so z vidika medgeneracijske povezanosti izjemnega pomena za otrokov zdrav razvoj. Gre za izjemno pomembno človekovo pravico, ki je zapisana v temeljnih dokumentih, ki obravnavajo to področje. V diplomskem delu bom na podlagi analitične metode opisal način nastajanja evropskega procesnega prava in vlogo, ki so jo pri tem imele posamezne Uredbe, kako so prvotne pravne ureditve zajemale zgolj pretok štirih temeljnih svoboščin, katerim je evropski zakonodajalec dodal še sodne odločbe. Opisal bom institut pravice do stikov starih staršev z vnuki in načine uveljavljanja te pravice po sodni poti v skladu s slovensko nacionalno zakonodajo. Ob tem se bom posvetil opisu zavarovalnih ukrepov, ki obstajajo na področju družinskega prava, tako na nacionalni ravni, kakor tudi v povezavi s prenovljeno Uredbo Bruselj II bis. V nadaljevanju diplomskega dela bom opisal način izvršitve sodnih odločb s področja družinskega prava in kakšna so pravna sredstva, ki so osebi, ki so ji obveznosti iz sodne odločbe naložene, na voljo. V diplomskem delu bom predstavil vlogo, ki jo ima Sodišče Evropske Unije pri razlagi posameznih Uredb in kako je to lahko v pomoč nacionalnim sodiščem pri odločanju v posameznih primerih. Pravica do stikov starih staršev z vnuki ni izrecno opisana v prenovljeni Uredbi Bruselj II bis, a bomo skozi analizo primerov sodne prakse SEU lahko videli, da je ta pravica zagotovljena tudi njim, upoštevaje pomembnost tovrstnih stikov za ohranjanje medgeneracijskih povezav. Rdeča nit v tovrstnih odločanjih so koristi otroka, o čemer se primarno odloča, ko se staremu staršu omogoča stik z vnuki. V zvezi s tem bom opisal tudi sodno prakso posameznih primerov, ki so bili obravnavani na evropskem sodišču za človekove pravice.
Ključne besede: pravica starih staršev do stikov z vnuki, načelo prevlade otrokove koristi, priznanje in izvršitev sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, običajno prebivališče otroka, Uredba Bruselj II bis
Objavljeno v ReVIS: 04.10.2024; Ogledov: 732; Prenosov: 10
Celotno besedilo (566,15 KB)

Opis: V diplomskem delu obravnavam ukrep za varstvo koristi otroka, in sicer odvzem otroka. Starši so tisti, ki so v prvi vrsti dolžni in upravičeni poskrbeti za otrokove pravice ter koristi. Šele takrat, ko ti svoje starševske obveznosti ne izvajajo v otrokovo korist, je država dolžna poseči v družinsko razmerje. Ukrepi za varstvo koristi otroka niso namenjeni kaznovanju staršev, ampak zaščiti koristi otroka. Odvzem otroka izreče sodišče, ko je otrok v družini tako ogrožen, da ga je treba iz družinskega okolja umakniti. Je eden hujših ukrepov za varstvo koristi otroka, saj se otroka izloči iz družine, ki bi mu morala predstavljati varno zatočišče in izhodišče za raziskovanje zunanjega sveta. Gre za zelo močen poseg v razmerje med starši in otrokom, ki za vedno pusti posledice na otrokovem duševnem zdravju. Namen diplomske naloge je temeljito predstaviti ukrep odvzema otroka. Delo obsega tudi predstavitev Protokola priporočenega ravnanja v primeru, ko se izvrši odločba o odvzemu otroka z neposredno izročitvijo, ki ga je v sodelovanju z drugimi institucijami, zaradi zahtevnosti postopka o odvzemu otroka, sprejelo Vrhovno sodišče RS in obravnavo škodljivih posledic na duševnem zdravju otroka, ki jih pusti sama izvršitev ukrepa.
Ključne besede: odvzem otroka, otrok, ukrep za varstvo koristi otroka, slabosti izvršbe, posledice odvzema otroka
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2023; Ogledov: 1306; Prenosov: 0

Opis: Namen: Kultiviranje čuječnosti v vsakdanjem življenju prinaša mnogo pozitivnih učinkov na področju psihičnega blagostanja in kvalitete življenja. Nekateri avtorji zagovarjajo, da je čuječnost lahko prva obrambna linija na področju duševnega zdravja splošne populacije. Obstaja veliko različnih pristopov poučevanja čuječnosti. Eden učinkovitejših in najbolj raziskanih je na čuječnosti temelječ tečaj za soočanje s stresom – MBSR. Sama časovna in praktična zahtevnost tečaja MBSR pa lahko marsikaterega potencialnega uporabnika odvrne. Tako se v magistrskem delu sprašujemo, ali je lahko strnjen tečaj čuječnosti v spletni izvedbi še učinkovit za splošno neklinično populacijo? Metoda: MBSR smo zreducirali na dve intenzivni srečanji, ki smo ju preko spletne platforme Zoom izvedli na vzorcu študentov tretjega letnika Psiho-socialne pomoči na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. S kvalitativno raziskovalno metodo smo s polstrukturiranim intervjujem (takoj po tečaju in dva meseca po tečaju) skušali oceniti učinkovitost tečaja tako, da smo 12 udeležencev spraševali po zaznanih praktičnih koristih osebne prakse čuječnosti, po izkušnjah s planiranjem le-te ter po njihovi izkušnji tečaja preko spleta. Rezultati: Večina udeležencev je uspela razviti osebno prakso čuječnosti in jo tudi vzdrževati dva meseca po tečaju. Prav tako večina udeležencev zaznava pozitivne učinke osebne prakse čuječnosti. Udeleženci spletno izvedbo v večini ocenjujejo kot primerno, nekateri jo celo preferirajo zaradi občutka varnosti. Zaključek: Ugotavljamo, da je strnjen in modificiran tečaj čuječnosti za soočanje s stresom v spletni izvedbi lahko učinkovit za posameznike, ki osebno prakso čuječnosti ocenjujejo kot koristno, se ne soočajo s klinično motnjo in jih v osebnem življenju ne doletijo nepredvidljivi izredno stresni dogodki, preden se osebna praksa čuječnosti ne utrdi. Ugotovitev zaradi metodoloških omejitev ne moremo posploševati, lahko pa služijo kot kompas za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: čuječnost, MBSR, spletne intervencije, osebna praksa čuječnosti, koristi, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 1874; Prenosov: 193
Celotno besedilo (1,20 MB)

Opis: Obravnavana tema diplomskega dela je ukrep odvzem otroka staršem. Otroci po ustavi uživajo posebno varstvo in skrb, ki državo obvezujeta, da v primeru ogroženosti otroka z ustreznimi ukrepi zagotovi uresničitev otrokovih pravic. Ukrepi za varstvo koristi otroka so v pristojnosti sodišč, razen ukrepa nujnega odvzema otroka, ki je v pristojnosti centra za socialno delo. Med ukrepe za varstvo koristi otroka, ki sodijo med pristojnosti sodišč, spadajo začasne odredbe in ukrepi trajnejšega značaja. Nujni odvzem otroka je edino nujno dejanje in obenem edino dejanje, ki ga izvede center za socialno delo, izreče pa sodišče. Namen nujnega odvzema otroka je hitra zaščita otroka, kadar je otrok hudo ogrožen in se zaradi varstva otrokovih pravic in koristi ne sme odlašati. Za ukrep odvzem otroka staršem pa zadošča že navadna ogroženost, in sicer, če je otrok ogrožen do te mere, da ga je treba iz družinskega okolja umakniti. Ukrep odvzem otroka staršem spada med hujše ukrepe za varstvo otrokove koristi, saj je z njim otrok izločen iz družine. Gre za ukrep, ki v večji meri posega v starševsko skrb, zato naj sodišče po njem poseže le, če ukrepi milejše narave ne uspejo dovolj zavarovati otrokove koristi
Ključne besede: otrok, otrokova korist, ukrepi za varstvo otrokove koristi, odvzem otroka staršem, družinski zakonik
Objavljeno v ReVIS: 13.01.2022; Ogledov: 2387; Prenosov: 159
Celotno besedilo (511,60 KB)