1. Spremembe nakupnih navad pri nakupu oblačil v času epidemije covida-19Lea Uršič, 2021 Opis: Glavni namen diplomske naloge je bil raziskati spremembe nakupnih navad pri nakupu oblačil v času epidemije covida-19. Epidemija je s seboj prinesla številne spremembe, na katere so se potrošniki morali prilagoditi. Ena od sprememb zadeva tudi nakup oblačil, saj so bile trgovine z oblačili v času epidemije daljše obdobje zaprte in je bilo nakupovanje preko spleta edina možna opcija.
V empirični raziskavi smo s pomočjo spletne ankete raziskali, kako so se pri slovenskih potrošnikih v času epidemije in v spremenjenih okoliščinah spremenile nakupne navade oblačil. Ugotovili smo, da so potrošniki v času epidemije oblačila nakupovali redkeje ter za njih zapravili manj denarja kot običajno, po epidemiji pa se nameravajo vrniti k starim nakupovalnim navadam. Potrošnikom so najpomembnejši dejavniki nakupa oblačil kvaliteta, cena in vrednost za denar. Ti dejavniki so v času epidemije postali še pomembnejši. Prednosti spletnega nakupovanja potrošniki vidijo predvsem v prihranku časa in boljši cenovni ponudbi, največjo slabost pa v nemožnosti pomerjanja oblačil in pomanjkanju informacij. Za prodajalce oblačil so ti izsledki lahko v pomoč pri pripravi prave ponudbe in učinkovitih trženjskih aktivnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: potrošnik, nakupne navade, nakupne navade oblačil, sprememba nakupnih navad, spletno nakupovanje, spletna trgovina, koronavirus, epidemija, covid-19
Objavljeno: 16.07.2021; Ogledov: 1624; Prenosov: 187
 Celotno besedilo (1,37 MB) |
2. |
3. Usposabljanje diplomatov Republike SlovenijeLaura Pogačnik, 2021 Opis: Pojem diplomacija ima dva pomena, saj je po eni strani umetnost in veščina vodenja pogajanj med predstavniki različnih skupin ali držav, po drugi strani pa neformalni oziroma sociološki pojem označuje diplomacijo kot uporabo taktike za dosego strateške prednosti. Največkrat se pojem nanaša na mednarodno diplomacijo, na področju katere delujejo diplomati, ki pa so višji uslužbenci, ki zastopajo koristi svoje države v mednarodnih odnosih. Dejavnost Slovencev v diplomaciji obsega dolgo zgodovinsko obdobje, saj o tem lahko govorimo že precej pred časom vzpostavitve samostojne države. Ključna naloga slovenske države in njene diplomacije je bila, da doseže mednarodno priznanje in neodvisnost, sočasno pa je potekal tudi proces vzpostavitve nove diplomacije. V preteklem letu, ki je tudi diplomaciji predstavljalo izziv, se je na zunanjem ministrstvu, prvič v samostojni Sloveniji, vzpostavila diplomatska akademija. Za Slovenijo novoustanovljena akademija predstavlja velik uspeh, saj se je to končno zgodilo v letu 2020 − letu koronavirusa, po dveh neuspelih poizkusih v letih 1996 in 2003. Dejstvo, da je bila akademija vzpostavljena prav v času, v katerem stisk rok in pogled v oči ne prideta v poštev, nam pove, da je bil sam zagon akademije ter primerno usposabljanje in izobraževanje še toliko večji izziv.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diplomacija, diplomatska akademija, diplomati, usposabljanje, koronavirus
Objavljeno: 10.06.2022; Ogledov: 466; Prenosov: 32
Celotno besedilo (554,88 KB) |
4. Poslovne priložnosti podjetij za prodajo na spletnih tržnicah v času pandemije Corona virusa Covid-19Urban Jozelj, 2021 Opis: Ukrepi, ki so jih sprejele vlade za preprečevanje širjenja bolezni (COVID-19), so vplivale na vse ekonomske sektorje, predvsem na maloprodajnem področju.
V tekmi s časom se kot velik tržni potencial ponuja tržni model spletnih tržnic, ki omogočajo prodajo izdelkov proizvajalca, distributerja ali ponudnika storitev preko obstoječe spletne strani/tržnice. V diplomskem delu bomo raziskali spletne tržnice in ugotavili kakšne so prednosti le teh.
Predvidevamo, da za manjše podjetje, ki ponuja blago ali storitev, pomeni vstop v spletno tržnico manjši vložek in nižje stroške z večjimi možnostmi uspeha kot vzpostavitev lastne spletne trgovine.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: spletna tržnica, elektronsko trženje, prednosti spletne tržnice, pandemija, koronavirus, spletna trgovina
Objavljeno: 13.06.2022; Ogledov: 648; Prenosov: 36
Celotno besedilo (515,89 KB) |
5. Vpliv epidemije COVID-19 na institut dela na domu v SlovenijiNana Žalik, 2022 Opis: Epidemija COVID-19 je zelo ostro zarezala v naš vsakdan in v naše vsakdanje navade. Z namenom zajezitve širjenja koronavirusa je bilo na več področjih sprejetih več različnih ukrepov - na delovnopravnem področju je bilo eno takšnih delo na domu. Mnoga podjetja so se z namenom nadaljevanja nemotenih procesov in ohranitve delovnih mest prilagodila situaciji in množično organizirala delo na domu, kjer je bilo to mogoče. Naša zakonodaja ta institut pozna že preko pol stoletja, ga pa sicer ureja togo in skopo. Določa, da se lahko delo na domu uredi z dogovorom med delavcem in delodajalcem in s sklenitvijo primerne pogodbe. Z nastopom epidemije COVID-19 je bil izpolnjen glavni pogoj 169. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki omogoča, da se lahko v primeru izjemnih razmer delavcem enostransko odredi opravljanje dela na drugem kraju, torej tudi na domu. Delavci so bili prisiljeni zamenjati svoja delovna mesta za domače pisarne. Nekaterim je to ustrezalo, nekaterim ne, enako je bilo tudi pri delodajalcih; pri obojih so se pokazali pozitivni in negativni vplivi. Ti so bili tudi dejavnik pri odločitvi, ali si podjetje oziroma posameznik želi tako delati tudi v prihodnje. Zaradi vseh pozitivnih vplivov, ki so se pokazali, se zdi, da postaja delo na domu oziroma delo na daljavo globalno razširjena oblika dela prihodnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovno razmerje, delo na domu, delo na daljavo, epidemija, COVID-10, koronavirus, izjemne razmere, odreditev dela na domu
Objavljeno: 19.10.2022; Ogledov: 357; Prenosov: 0 |
6. |
7. Porast anksioznosti pri dijakih tekom samoizolacijeAlja Leskošek, 2023 Opis: V našem vsakdanjiku nam anksioznost ni tuja in pomembno je, da ozavestimo, kako nam lahko bremeni kakovost našega življenja in naše funkcioniranje na dnevni bazi. Tekom šolanja pa nam lahko anksiozna motnja še dodatno oteži naš dobrobit, saj še ustvarjamo in ugotavljamo lastno identiteto. Naš dobrobit pa je ne tako dolgo nazaj otežil virus, ki je ohromil naše življenje. Protikoronski ukrepi so prinesli raznovrstne spremembe, katerih prej nismo bili vajeni. Soočiti smo se morali z novimi izzivi, najti nove načine spopadanja z virusom, upeljati novo rutino, omejiti socialne stike in se šolati na daljavo. Dijaki so zagotovo ena izmed bolj prizadetih starostnih skupin, saj so svojo adolescenco doživljali drugače, kot bi jo morali. Zaključna nalogo posvečamo raziskovanju, kako je samoizolacija vplivala na duševno zdravje mladostnikov oz.bolj natančneje, kako je sama anksioznost pri dijakih porastla med samoizolacijo.
V teoretičnem delu smo predstavili anksioznost, njene oblike, simptomatiko in kako se spopasti z njo. Kasneje, v empiričnem delu pa smo predstavili kvalitativno raziskavo, katero smo izvedli s pomočjo intervjujev. Intervjuje smo analizirali in jih s teoretičnim povezovanjem zaključili v dovršeno raziskavo. Naša raziskava je pokazala, da so razlike v samem doživljanju anksioznosti pred in tekom samoizolacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Dijaki, anksioznost, duševno zdravje, koronavirus, samoizolacija, epidemija, protikoronski ukrepi, anksiozne motnje
Objavljeno: 29.09.2023; Ogledov: 101; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,41 MB) |
