Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Šibkost mišic medeničnega dna je pogosto povezana s kronično nespecifično bolečino v križu in vpliva na stabilnost trupa. Namen raziskave je bil analizirati povezanost šibkosti teh mišic s kronično nespecifično bolečino v križu ter raziskati učinek treninga teh mišic in mišice transversus abdominis na zmanjšanje tovrstne bolečine. Metoda: Do zdaj zbrana dejstva o preiskovanem področju smo opisali z deskriptivno metodo v teoretičnem delu, nato smo s pomočjo kompilacije povzeli ugotovitve različnih avtorjev ter jih proučili z metodo analize in sinteze. Z deskriptivno metodo smo opisali ključne ugotovitve avtorjev uporabljenih raziskav ter jih nato primerjali z metodo komparacije in razvrstili z metodo klasifikacije. Izvedli smo sistematičen pregled znanstvene literature in pregled člankov ter po vključitvenih kriterijih izbrali sedem raziskav. Članki so bili ocenjeni po PEDro lestvici in analizirani z deskriptivnimi ter komparativnimi metodami. Rezultati: Raziskave potrjujejo, da stabilizacijske vaje in izoliran trening mišic medeničnega dna učinkovito zmanjšujejo bolečino ter izboljšujejo funkcionalno zmogljivost. Rezultati kažejo na krepitev mišic medeničnega dna in mišice transversus abdominis ter njun skupni vpliv na zmanjšanje kronične bolečine v križu. Šibkost teh mišic povečuje tveganje za bolečine v križu, medtem ko njihov trening izboljša stabilnost hrbtenice. Razprava: Ugotovitve poudarjajo učinkovitost kombiniranih vadbenih protokolov za mišice medeničnega dna in transversus abdominis pri obvladovanju bolečine v križu. Integracija naprednih tehnologij, kot sta biofeedback in električna stimulacija, lahko dodatno izboljša rezultate. Raziskave potrjujejo pomembnost progresivnega in individualiziranega vadbenega pristopa za trajne klinične koristi.
Ključne besede: mišice medeničnega dna, transversus abdominis, nespecifična kronična bolečina v križu, trening globokih stabilizatorjev trupa
Objavljeno v ReVIS: 12.06.2025; Ogledov: 186; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: Bolečina je večdimenzionalna in vedno subjektivna izkušnja posameznika. Odvisna je od številnih dejavnikov, ki jih lahko razdelimo na biološke, psihološke in socialne. Paciente z bolečino moramo obravnavati celostno in z ozirom na njihove edinstvene težave, ki jih bolečina predstavlja. Od bolečinskih sindromov je bolečina v križu (v nadaljevanju: BvK) najpogostejša, saj naj bi se z njo vsaj enkrat v življenju srečala večina svetovne populacije. Je tudi eden od najpogostejših vzrokov za omejitve pri vsakodnevnih in drugih aktivnostih ter za odstonost z delovnega mesta. Zlasti obremenjujoča za družbo in posameznika je BvK, ki traja dalj časa in se razvije v kronično. Kronično BvK pogosto spremljajo pridružene duševne stiske, ki vplivajo na potek in uspešnost zdravljenja. Poleg tega tradicionalni pristopi zdravljenja v večini niso dolgoročno uspešni. Razlog za nezadostno učinkovitost je v neupoštevanju nevrofizioloških procesov, ki spremljajo kronično bolečino in vključujejo nevroplastične spremembe živčnega sistema. Prav tako imajo pri prehodu iz akutne v kronično in vztrajanju kronične BvK pomembno vlogo psihosocialne značilnosti pacientov. V literaturi so najpogosteje opisane kineziofobija, katastrofizacija bolečine, izogibajoče vedenje zaradi strahu, znižana samoučinkovitost, depresija, anksioznost in nespečnost. Na podlagi novih spoznanj je nastal kognitivno-izobraževalni terapevtski pristop imenovan terapevtsko učenje o nevroznanosti bolečine. Ta vključuje skupinska ali individualna izobraževalna srečanja, katerih namen je pacientom s kronično bolečino pojasniti nevrofiziološke procese vpletene v izkušnjo bolečine ter razložiti pomen psihosocialnih dejavnikov. Pri zmanjševanju bolečine je učenje o bolečini najuspešnejše, ko je izobraževanje del standardne fizoterapevtske obravnave. V obliki samostojnega pristopa se ni izkazalo za bolj uspešno. Pri izboljšanju funkcioniranja učenje nevroznanosti bolečine ni bolj uspešno od standardnih postopkov. Učenje o nevroznanosti bolečine nam nudi nov pogled na obravnavo pacientov s kronično BvK. V nadaljnjih raziskavah bi bilo smiselno ugotoviti, ali je bolj uspešno skupinsko ali individualno učenje in koliko časa je potrebnega za uspešno integracijo novih konceptov.
Ključne besede: kronična bolečina v križu, fizioterapevtska obravnava, nevroznanost bolečine, učenje o nevroznanosti bolečine
Objavljeno v ReVIS: 07.10.2023; Ogledov: 1607; Prenosov: 48
Celotno besedilo (714,34 KB)

Opis: Uvod in namen: Namen diplomske naloge je pregledati in predstaviti strokovno ter znanstveno literaturo s področja nagiba medenice v povezavi s kronično bolečino v križu. Metode: Za preučitev strokovne in znanstvene literature je bila uporabljena deskriptivna metoda raziskovanja. Pri iskanju strokovne literature je bila uporabljena baza podatkov kooperativnih raziskovalnih sistemov PubMed, Sci Hub, Google Scholar in slovenski COBBISS. Rezultati: Raziskave kažejo, da anteriorni nagib medenice vpliva na kronično BvK, vendar obstaja verjetnost, da kronična BvK zaradi prilagoditev privede do povečanega anteriornega nagiba medenice. Raztezne vaje in vaje za krepitev mišic trupa, kolka in kolena zmanjšajo BvK ter v večini raziskav tudi prekomerni nagib medenice. Uporabnost: Predstavitev novejše literature s področja nagiba medenice v povezavi s kronično bolečino v križu ter vpliv razteznih vaj in vaj za moč na naklon medenice. Omejitve: Med omejitve pri izdelavi diplomske naloge štejemo pomanjkljivo literaturo, nedokončane raziskave in majhno število preiskovancev v raziskavah.
Ključne besede: drža, ledvena lordoza, sagitalno ravnovesje, analiza drže, spino-medenična poravnava, globalna drža, merjenje drže, medenični naklon, kronična bolečina v križu, mišična dolžina, mišična zmogljivost, vaje za pravilno držo, mišično nesorazmerje.
Objavljeno v ReVIS: 19.10.2021; Ogledov: 3016; Prenosov: 111
Celotno besedilo (507,44 KB)

Opis: Namen raziskave je bil preučiti učinkovitost TENS-a pri bolnikih s kronično bolečino v križu. V raziskavo smo vključili 80 preiskovancev. Rezultati so pokazali, da uporaba TENS-a osemkrat po 20 minut v obdobju 14 dni zmanjša stopnjo bolečine, merjene z vizualno analogno lestvico. Prav tako smo ugotovili, da uporaba TENS-a poveča funkcionalne zmožnosti, ocenjene po modificiranem Roland-Morrisovem vprašalniku. Na podlagi pridobljenih rezultatov sklepamo, da je pozitiven učinek terapije posledica naravnega poteka bolezni v času trajanja terapij. Kratkotrajen protibolečinski učinek s TENS-om smo po našem mnenju dosegli po teoriji kontrole vrat in zaradi porasta ravni endorfinov v cerebrospinalni tekočini, ki blažijo bolečino po naravni poti. Količina endorfinov se poveča v trenutkih zadovoljstva in delujejo tudi pri placebu, ko se ustvarja analgezija s samoaktivacijo endogene kontrole bolečine. Rezultate naše raziskave smo primerjali z drugimi raziskavami, ki smo jih pregledali, in ugotovili, da večina študij ni pokazala, da je TENS učinkovita terapija za lajšanje kronične bolečine v križu. Nekatere raziskave pa so vendarle dokazale učinkovitost TENS-a kot terapevtske metode. Sklepamo, da bi bilo treba opraviti več kakovostnih randomiziranih raziskav, ki bi bile dvojno slepe in bi imele kontrolo s placebom. Prav tako bi bilo treba izpeljati čim več ponovljivih raziskav, ki bi uporabile iste modifikacije TENS-a, čas trajanja terapije, vzorec preiskovancev, vključitvena in izključitvena merila, vprašalnike, saj bi s tem natančneje pokazale delovanje TENS-a kot terapevtske metode, z bolj izpopolnjenimi in pojasnjenimi rezultati.
Ključne besede: TENS, učinkovitost, kronična bolečina v križu, terapevtska uporaba.
Objavljeno v ReVIS: 26.11.2019; Ogledov: 5048; Prenosov: 320
Celotno besedilo (1,89 MB)