1. Pravna regulacija nezamenljivih žetonov po slovenski in evropski zakonodaji : diplomsko deloTajda Prašnikar, 2022, diplomsko delo Opis: Zaradi odsotnosti pravne regulacije, ki bi izrecno urejala področje nezamenljivih žetonov, je za njihovo opredelitev ter opredelitev razmerij, ki nastajajo znotraj tega okvira, nujna umestitev žetonov v obstoječo veljavno zakonodajo. Največ nejasnosti se pojavlja v povezavi z obsegom lastništva in pravic, ki jih nezamenljivi žeton podeljuje. Namen diplomskega dela je zato predstavitev nezamenljivih žetonov in opredelitev vprašanja, kako pravna razmerja, ki v tem okviru nastajajo, ter stranke znotraj teh razmerij opredeliti po veljavnih zakonih. Diplomsko delo se osredotoča predvsem na evropski regulatorni okvir in znotraj tega na slovensko zakonodajo. Ker nezamenljivi žetoni trenutno ne spadajo pod nobeno obstoječo jurisdikcijo, so znotraj diplomskega dela obravnavani različni zakonski predpisi, ki bi lahko potencialno urejali to področje. Uporabnost določb posamezne zakonodaje se presoja od primera do primera različno. Odvisna je predvsem od tega, iz katerega izvirnega sredstva žeton izhaja, ali je to sredstvo predmet intelektualne lastnine, katere pravice želi lastnik prenesti, ali ima upravičenje za prenos teh pravic ter ne nazadnje kakšna je uporabna vrednost pridobljenega žetona. Zaradi pomanjkanja regulacije na področju nezamenljivih žetonov morajo prodajalci in kupci razumeti obseg pravic in lastništva, ki jih podeljuje nezamenljivi žeton, v skladu z veljavno zakonodajo. Pravna klasifikacija nezamenljivih žetonov je torej odvisna predvsem od uporabnosti, namena in vsebine nezamenljivega žetona. Šele nato je mogoče določiti obstoječ regulativni režim, ki jih zadeva
Ključne besede: blockchain, nezamenljivi žeton, platforma, izvirno sredstvo, lastništvo, licenciranje, avtorske pravice
Objavljeno v ReVIS: 11.11.2022; Ogledov: 1307; Prenosov: 51
 Celotno besedilo (537,83 KB) |
2. Dejavniki uspeha prenosa lastništva v družinskih podjetjihDunja Koželj, 2022, diplomsko delo Opis: Družinska podjetja predstavljajo velik delež svetovnih poslovnih struktur. Po definiciji so edinstvena vrsta podjetij, v kateri sobivata dve različni družbeni vlogi, podjetnik in družinski član. Nasledstvo je eno najtežjih strateških vprašanj za upravljanje družinskega podjetja. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kateri so dejavniki uspeha prenosa lastništva v družinskih podjetjih, kar bo v pomoč lastnikom družinskih podjetij, ki se odločajo za prepustitev poslov naslednikom. Kot dejavnike uspeha prenosa lastništva smo opredelili človeški kapital, motivacijo, odnos in socialni kapital, povprečne ocene vseh dejavnikov so relativno visoke, kar pomeni, da so vsi dejavniki za prenos lastništva po mnenju lastnikov podjetij, ki smo jih anketirali pomembni. Najpomembnejši pa je socialni kapital. V analizi raziskave smo zavrnili vse štiri zastavljene hipoteze, torej dejavnikov za prenos lastništva nismo povezali z demografskimi dejavniki.
Ključne besede: družinsko podjetje, družina, uspešnost, lastništvo, nasledstvo, demografski dejavniki.
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2022; Ogledov: 2133; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,73 MB) |
3. |
4. Vpliv notranjega lastništva zaposlenih na motivacijo za delo : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeLidija Štorgel, 2017, magistrsko delo Opis: Za uspešnost in konkurenčnost podjetja in njegov dolgoročni obstoj, je pomemben človeški
kapital. A, da posameznik sploh opravlja delo in obveznosti, pa tudi, da so slednje vestno
in dobro opravljene, mora imeti določene vzgibe in motivacijo. Zato je ključno, da podjetja
skrbijo za motiviranost zaposlenih, saj taki zaposleni delajo bolje in več, ker se čutijo bolj
pripadajoče podjetju in s tem tudi odgovornejše za (ne)uspeh slednjega. Notranje lastništvo
v podjetjih upošteva te lastnosti in z vključevanjem zaposlenih v lastniško strukturo
omogoča, da zaposleni vidijo v svojem delu večji smisel. Obstajajo različni sistemi, ki
nudijo tovrstno prakticiranje v podjetjih, pri čemer je najuporabnejši sistem ESOP, ki je bil
najprej uveljavljen v ZDA. Zadnja leta pa je moč opaziti porast notranjega lastništva tudi v
Evropi. Slovenija zakonsko s politiko davčnih olajšav spodbuja notranje lastništvo, vendar
je na tem področju še premalo storjenega. Obstajajo številni zakoni, ki podpirajo takšno
prasko lastništva, vendar so slednji nedovršeni. Poleg tega v Sloveniji delujejo številna
zdruţenja, ki opozarjajo na pozitivne vplive lastništva zaposlenih na motivacijo. Na tem
področju so bile opravljene številne raziskave, ki sicer priznavajo pozitiven vpliv, vendar
ni vidna jasna vzorčna povezava. S kvalitativno raziskavo v nalogi smo ugotovili, da
pozitivna povezava med lastništvom zaposlenih in motivacijo resnično obstaja, ni pa
lastništvo nujen faktor za dodatno motivacijo pri delu. Pomembne so razne spodbude s
strani podjetij zaposlenim, kot je na primer moţnost osebnega razvoja.
Ključne besede: notranje lastništvo, motivacija, zaposleni, človeški kapital, zakonodaja, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1368; Prenosov: 52
Celotno besedilo (2,22 MB) |
5. |
6. Pravne in ekonomske značilnosti stavbne pravice, s posebnim poudarkom na njeni obdavčitvi : magistrsko deloAnita Ana Erjavec, 2011, magistrsko delo Ključne besede: stavbna pravica, pravni institut, pravni sistem, lastništvo, nepremičnina, fiktivno zemljišče, nadomestilo, davčni zavezanec, davčna ureditev, harmonizacija, direktiva
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2018; Ogledov: 3688; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,53 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. Vpliv, pravica in stopnja delavcev do soupravljanjaAleš Furlan, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom »Vpliv, pravica in stopnja delavcev do soupravljanja« smo predstavili in opisali osnovne pravice delavcev, ter stopnjo in vpliv do soupravljanja. Opisali smo, kakšen pomen je soupravljanje in kakšen vpliv je imelo na spremembe delovnih navad v podjetjih oziroma združbah.
Raziskovali smo kakšne pravice imajo delavci pri soupravljanju v podjetjih X in Y, ter katere pravice so jim zagotovljene. Preverjali smo ali so delavcem dane vse pravice, ki so predpisane v zakonu o soupravljanju delavcev, oziroma ali imajo v podjetju zagotovljeno manj pravic, ter kako vodilni v podjetju spodbujajo udeležbo zaposlenih v kapitalu podjetja ter spodbujajo zaposlene k večji pripadnosti do podjetja.
Ugotovili smo, da je zakonska ureditev soupravljanja in soodločanja vplivala na boljše delovne pogoje in zadovoljstvo zaposlenih. Zaposleni so pridobili možnost, da lahko soodločajo o vprašanjih dela na svojem delovnem mestu in v ožji organizacijski enoti.
Iz empiričnega dela smo prišli do ugotovitev, da so pravice in vpliv delavcev v obravnavanih podjetjih enake ali celo višje od pravic, ki jih določa Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju in sodelovanju v podjetjih. Vodilni v podjetju spodbujajo udeležbo zaposlenih v kapitalu podjetja ter spodbujajo zaposlene k večji pripadnosti do podjetja, saj jim to zagotavlja, da dosežejo skupne cilje. Spodbujajo, da na različnih področjih soodločajo in jim dajejo veliko pravic, ter tako vplivajo na njihovo zadovoljstvo.
Ključne besede: soupravljanje, lastništvo, podjetništvo, delovno pravo, EU.
Objavljeno v ReVIS: 03.09.2017; Ogledov: 4295; Prenosov: 159
Celotno besedilo (1,08 MB) |
