1. Zemljiškoknjižna ureditev vodnih zemljiščBrigita Korošec, 2016 Opis: Za potrebe upravljanja in gospodarjenja z vodami predvideva zakonodaja s področja voda določitev in evidentiranje vodnih zemljišč. Magistrsko delo obravnava te načine evidentiranja vodnih zemljišč in ureditev statusa vodnega javnega dobra v javnih evidencah glede na različne pravne podlage. Podrobneje so predstavljene določbe Zakona o vodah o evidentiranju vodnih zemljišč v javnih nepremičninskih evidencah in pravila, ki se pri tem evidentiranju uporabljajo. Izpostavljena je potreba po tem, da se v tej zvezi vzpostavi dejanska raba prostora. Nazadnje je nakazana tudi posebna problematika togih pravil na področju nepremičnin, ki otežujejo ustrezno umestitev voda v tako zakonodajo. Avtorica te magistrske naloge se v delu osredotoča na dejansko rabo in lastništvo vodnih zemljišč ter posledično na usklajenost uradnih evidenc s stanjem v naravi, ki pa se razlikujeta. Razlog za odstopanja gre iskati predvsem v tem, da se struge vodotokov skozi desetletja premikajo, bodisi po izvedenih regulacijah ali po naravni poti. Tako obstajajo v Republiki Sloveniji vodna zemljišča v naravi in vodna zemljišča po evidenci zemljiškega katastra. V primerih, kjer se izkaže, da so podatki o isti parceli vodnega zemljišča iz obeh podatkovnih virov različni, je treba uskladiti zemljiškoknjižno stanje z dejanskim. Predstavljena so različna problemska področja oz. skupine posameznih primerov neskladij, ki se jih lahko obravnava enako, in postopki ureditve, ki privedejo do urejenega stanja evidenc zemljiškega katastra in zemljiške knjige. Na podlagi analize veljavne zakonodaje je prikazan pravilen način ureditve vodnih zemljišč z lastninskega vidika in postopek vpisa oz. izbrisa statusa vodnega javnega dobra na obravnavanem področju. Z ažurnimi in realnimi evidencami vodnih zemljišč v Republiki Sloveniji, določenimi na podlagi strokovno vodarskih kriterijev in določenih statusih vodnih zemljišč, je omogočeno uveljavljanje pravnega režima vodnih zemljišč in omejevanje lastninske pravice na parcelah v zemljiškem katastru. Kakovostno vzpostavljene in urejene zbirke podatkov o vodnih zemljiščih, ki vsebujejo ažurne podatke, bi pripomogle k boljšemu upravljanju, razpolaganju in načrtovanju z vodami, zagotavljajo pa tudi pravno varnost lastnikom nepremičnin. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: vodno zemljišče, naravno vodno javno dobro, lastništvo vodnih zemljišč, status vodnih zemljišč, meja vodnega zemljišča, zemljiški kataster, zemljiška knjiga, Slovenija, magistrske naloge Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3946; Prenosov: 250
Celotno besedilo (3,04 MB) |
2. Organizacijska kultura v podjetju ter vpliv lastništva na motivacijo zaposlenih v času tranzicijeMarko Sinreih, 2016 Opis: Pričujoče doktorsko delo preučuje temeljne sestavine in elemente kulture organizacije, součinkovanja lastništva na organizacijsko strukturo podjetja, vrednote, načela in norme organizacije, ki neposredno vplivajo na motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih skozi čas tranzicije. Slovenija, ki je bila v preteklosti del bivše Jugoslavije kot enakopravna republika federativne države, je imela samoupravni socialistični družbeni sistem, ki je vplival in imel pomembno vlogo pri nastajanju in spreminjanju organizacijske kulture. Družbeni sistem, ki je bil v preteklosti voden s strani komunistične partije, je kot unitarni sistem federalne države zaradi temeljnih pomanjkljivosti propadel. Nezadovoljstvo Slovencev v bivši Jugoslaviji je pripeljalo do nasilne odcepitve Slovenije, ki ji je sledilo obdobje slovenske pomladi in tranzicije. Nova demokratična ureditev, tržno gospodarstvo ter težko pričakovana lastninska reforma so pogojevali privatizacijo družbene lastnine. Spremembe družbene ureditve kot zunanji dejavnik in spremembe v lastniški strukturi kot notranji dejavnik podjetja so imele močan vpliv na organiziranost in organizacijsko strukturo podjetja. Novi pogoji so vplivali na kulturo in klimo v podjetju, vključno z motivacijo zaposlenih: kot posledica pozitivnih in negativnih pritiskov družbe in lastništva. Odraz sprememb se je zrcalil v zadovoljstvu zaposlenih in tudi kvaliteti življenja zaposlenih. Pričujoče delo nam omogoča širši pogled na vplivne dejavnike v preteklosti in sedanjosti, ki so povzročili spreminjanje kulture organizacije, ob možnih konstruktih razvoja kulture v prihodnosti. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: organizacija, organizacijska kultura, organizacijska klima, organizacijska struktura, podjetje, lastništvo, zaposleni, motivacija, zadovoljstvo, ekonomski sistemi, tranzicija, disertacije Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 4639; Prenosov: 206
Celotno besedilo (6,04 MB) |
3. Vpliv, pravica in stopnja delavcev do soupravljanjaAleš Furlan, 2016 Opis: V magistrskem delu z naslovom »Vpliv, pravica in stopnja delavcev do soupravljanja« smo predstavili in opisali osnovne pravice delavcev, ter stopnjo in vpliv do soupravljanja. Opisali smo, kakšen pomen je soupravljanje in kakšen vpliv je imelo na spremembe delovnih navad v podjetjih oziroma združbah.
Raziskovali smo kakšne pravice imajo delavci pri soupravljanju v podjetjih X in Y, ter katere pravice so jim zagotovljene. Preverjali smo ali so delavcem dane vse pravice, ki so predpisane v zakonu o soupravljanju delavcev, oziroma ali imajo v podjetju zagotovljeno manj pravic, ter kako vodilni v podjetju spodbujajo udeležbo zaposlenih v kapitalu podjetja ter spodbujajo zaposlene k večji pripadnosti do podjetja.
Ugotovili smo, da je zakonska ureditev soupravljanja in soodločanja vplivala na boljše delovne pogoje in zadovoljstvo zaposlenih. Zaposleni so pridobili možnost, da lahko soodločajo o vprašanjih dela na svojem delovnem mestu in v ožji organizacijski enoti.
Iz empiričnega dela smo prišli do ugotovitev, da so pravice in vpliv delavcev v obravnavanih podjetjih enake ali celo višje od pravic, ki jih določa Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju in sodelovanju v podjetjih. Vodilni v podjetju spodbujajo udeležbo zaposlenih v kapitalu podjetja ter spodbujajo zaposlene k večji pripadnosti do podjetja, saj jim to zagotavlja, da dosežejo skupne cilje. Spodbujajo, da na različnih področjih soodločajo in jim dajejo veliko pravic, ter tako vplivajo na njihovo zadovoljstvo. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: soupravljanje, lastništvo, podjetništvo, delovno pravo, EU. Objavljeno: 03.09.2017; Ogledov: 3250; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,08 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Pravne in ekonomske značilnosti stavbne pravice, s posebnim poudarkom na njeni obdavčitviAnita Ana Erjavec, 2011 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: stavbna pravica, pravni institut, pravni sistem, lastništvo, nepremičnina, fiktivno zemljišče, nadomestilo, davčni zavezanec, davčna ureditev, harmonizacija, direktiva Objavljeno: 26.07.2018; Ogledov: 2557; Prenosov: 141
Celotno besedilo (1,53 MB) |
9. |
10. Vpliv notranjega lastništva zaposlenih na motivacijo za deloLidija Štorgel, 2017 Opis: Za uspešnost in konkurenčnost podjetja in njegov dolgoročni obstoj, je pomemben človeški
kapital. A, da posameznik sploh opravlja delo in obveznosti, pa tudi, da so slednje vestno
in dobro opravljene, mora imeti določene vzgibe in motivacijo. Zato je ključno, da podjetja
skrbijo za motiviranost zaposlenih, saj taki zaposleni delajo bolje in več, ker se čutijo bolj
pripadajoče podjetju in s tem tudi odgovornejše za (ne)uspeh slednjega. Notranje lastništvo
v podjetjih upošteva te lastnosti in z vključevanjem zaposlenih v lastniško strukturo
omogoča, da zaposleni vidijo v svojem delu večji smisel. Obstajajo različni sistemi, ki
nudijo tovrstno prakticiranje v podjetjih, pri čemer je najuporabnejši sistem ESOP, ki je bil
najprej uveljavljen v ZDA. Zadnja leta pa je moč opaziti porast notranjega lastništva tudi v
Evropi. Slovenija zakonsko s politiko davčnih olajšav spodbuja notranje lastništvo, vendar
je na tem področju še premalo storjenega. Obstajajo številni zakoni, ki podpirajo takšno
prasko lastništva, vendar so slednji nedovršeni. Poleg tega v Sloveniji delujejo številna
zdruţenja, ki opozarjajo na pozitivne vplive lastništva zaposlenih na motivacijo. Na tem
področju so bile opravljene številne raziskave, ki sicer priznavajo pozitiven vpliv, vendar
ni vidna jasna vzorčna povezava. S kvalitativno raziskavo v nalogi smo ugotovili, da
pozitivna povezava med lastništvom zaposlenih in motivacijo resnično obstaja, ni pa
lastništvo nujen faktor za dodatno motivacijo pri delu. Pomembne so razne spodbude s
strani podjetij zaposlenim, kot je na primer moţnost osebnega razvoja. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: notranje lastništvo, motivacija, zaposleni, človeški kapital, zakonodaja, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 634; Prenosov: 44
Celotno besedilo (2,22 MB) |