11. |
12. |
13. Projektni management na ravni slovenskih občin in na izbranem proučevanem primeruMateja Kovač Dragar, 2017 Opis: V današnji razvijajoči se družbi predstavljajo projekti naš vsakdan. Z njimi se srečujemo dnevno, pa naj bo to nakup novega avta, telefona ali izgradnja kanalizacije. Do nedavnega je za celotno državno administracijo, vključno z občinami, veljalo, da birokrati delujejo brezosebno, togo in nasploh neučinkovito.Magistrsko delo predstavlja projektni management, njegovo uvedbo v togo in pasivno administracijo ter uspešnost in učinkovitost njegove uporabe na primeru. Projekt je v magistrskem delu predstavljen kot zaključena celota med seboj povezanih in prepletenih aktivnosti s ciljno usmerjenim procesom. Je kot nekaj enkratnega in neponovljivega, z vedno novimi in neznanimi nalogami, po drugi strani pa je časovno omejen z določeno finančno konstrukcijo. Povezanost med projektom in managementom ponazarja projektni management. S projektom ustvarjamo, z managementom se projekte načrtuje. Načrtovanje zajema organiziranje, tehnike in sredstva za potek projekta, pri čimer je potrebna uporaba znanj, sposobnosti, orodij in metod za postopke projekta, da se lahko izpolnijo zastavljeni cilji. Primer izgradnje vrtca v Smledniku prikazuje, da lahko občine z uporabo projektnega managementa pri izvajanju svojih projektov z natančno usmerjenostjo k uporabnikom in dobrim vodenjem projekta povečajo svojo učinkovitost in uspešnost pri posameznih projektih. Naloge morajo reševati organizirano z uvajanjem novih delovnih metod ter novim načinom vodenja. S priporočili, ki jih navajam ob koncu magistrskega dela, želim občine spodbuditi, da pristopijo k uvajanju in razvoju projektnega managementa v svojih sredinah, saj menim, da je to ena izmed nujnih in potrebnih poti za boljšo in uspešnejšo realizacijo projektov na lokalni ravni.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: lokalna samouprava, občina, projekt, projektni management
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2686; Prenosov: 197
 Celotno besedilo (3,33 MB) |
14. Vpliv regionalnih razlik v razvitosti Slovenije na uvedbo pokrajinAlojzij Šink, 2016 Opis: V Sloveniji kot temelj lokalne samouprave delujejo občine. Večina slovenskih občin se ni izkazala pri reševanju problemov, ki zajemajo širši prostor od teritorija občine. Za urejanje skupnih zadev življenja državljanov, ki so pomembne za širši regionalni nivo,nimamo v Sloveniji druge stopnje lokalne samouprave. Že iz tega vidika je potrebna ustanovitev pokrajin. Z uvedbo pokrajin bi se odprla pot za proces decentralizacije in uveljavitev načela subsidiarnosti, ki ju obstoječa odsotnost vmesne ravni ne dopušča.Regionalizacija Slovenije je potrebna predvsem zaradi hitrejšega reševanja notranjih razvojnih problemov. Potreba po regionalizaciji izhaja tudi iz sprememb, do katerih je prišlo v obdobju po uveljavitvi lokalne samouprave; povečalo se je število občin, ki še vedno narašča, prišlo je do centralizacije njihovih pristojnosti in do poglabljanja razlik v stopnji gospodarske razvitosti posameznih območij v Sloveniji. Podatki regionalnega razvoja nam povedo, da obstoječi institucionalni okvir regionalne razvojne politike (Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja) in 12 statističnih regij ne ustrezajo doseganju ciljev regionalnega razvoja, to je zmanjšanje regionalnih razlik in decentralizacija oblasti. Pokrajina je tisti subjekt, ki skrbi za razvoj območja oziroma dela države, ki ga povezujejo skupni ekonomski, geografski, demografski, socialni in drugi dejavniki, ki prebivalstvo poenotijo pri uresničevanju skupnih ciljev.Centralizacija države in odsotnost pokrajin nam pokaže, da država in majhne šibke občine ne opravljajo nalog pokrajin. Pokrajine bi v skladu z načelom subsidiarnosti bolje prepoznale in opravile naloge na svojem področju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dvotirni upravni sistem, lokalna samouprava, lokalna skupnost, občina, pokrajina, regija
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 2725; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,28 MB) |
15. |
16. Vloga upravnega organa pri pripravi prostorskega aktaMarjana Sitar Malič, 2010 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prostorski akt, odločba, skladnost, gradnja, objekt, gradbeno dovoljenje, pravna varnost, pravni subjekti, država, upravna enota, lokalna samouprava, občina, prostor, projektna dokumentacija, načrtovanje, postopek, magisteriji
Objavljeno: 29.08.2018; Ogledov: 2427; Prenosov: 117
Celotno besedilo (838,25 KB) |
17. |
18. |
19. |
20. |
