Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 19 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Prenova in informatizacija upravnih procesov v Občini Krško
Mitja Kožar, 2013

Opis: Prenova in informatizacija poslovanja sta se v podjetniškem in gospodarskem okolju pokazali za zelo pomembno orodje, s pomočjo katerega je podjetjem uspelo preživeti krizna obdobja in jim omogočilo nov (boljši) začetek. Podobno se mora zgoditi tudi znotraj ogromnega javnega aparata, to je v javni upravi. Na primeru večje lokalne skupnosti bo prikazano, na kakšen način se lahko izkoristijo zmogljivosti sodobne informacijsko-komunikacijske rešitve ter s prenovo in informatizacijo procesov ublaži »dušenje« zaposlenih in strank z birokracijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna uprava, birokracija, prenova, informatizacija, poslovanje, lokalna skupnost
Objavljeno: 10.08.2018; Ogledov: 1688; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (5,48 MB)

12.
Potenciali in ovire socialnega podjetništva na Dolenjskem
Katja Hace, 2017

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na potenciale in ovire dolenjske regije na področju socialnega podjetništva. V prvem delu diplomske naloge so predstavljeni pojmi socialna ekonomija, socialno podjetništvo in socialno podjetje. Sledi predstavitev zakonske opredelitve socialnega podjetništva v Sloveniji ter trenutnega stanja v Sloveniji in na Dolenjskem. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati kvalitativne analize, kjer je bilo s pomočjo intervjujev s socialnimi podjetniki in lokalno institucijo ugotovljeno, da ima dolenjska regija velik potencial, ki ga je mogoče bolje izkoristiti ob večji pomoči lokalne skupnosti in države. Vse prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti Dolenjske pa so predstavljene na koncu diplomske naloge, v SWOT-analizi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialno podjetništvo, socialna podjetja, lokalna skupnost, Dolenjska, potenciali in ovire, SWOT analiza
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 1965; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

13.
Urejanje prostora na nivoju lokalnih skupnosti
Mojca Kacjan, 2010

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zakonodaja, lokalna skupnost, prostorsko načrtovanje, planski akti, izvedbeni akti
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 849; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (5,98 MB)

14.
Možnosti (implementacije) mediacije v lokalno skupnost Občine Domžale
Tadeja Vode, 2020

Opis: Mediacija kot oblika alternativnega reševanja sporov ljudem omogoča, da svoje konflikte in spore rešujejo na konstruktiven način. Ob predpostavki, da občina, ki tudi sicer skrbi za zadovoljevanje javnih potreb in interesov,1 z izvajanjem mediacije v lokalni skupnosti lahko pripomore k izboljšanju odnosov in splošnega vzdušja,2 smo se osredotočili na preučevanje možnosti (implementacije) mediacije v lokalni skupnosti. Na osnovi obstoječega primera zagotavljanja mediacije v seviljskih občinah smo v magistrskem delu želeli opozoriti na vlogo (koristi) mediacije ter raziskati in predstaviti možnosti za implementacijo mediacije v Občini Domžale. Na podlagi pregleda, analize in primerjave dokumentov smo spoznali, da preučevani program predstavlja široko zasnovan in dovršen projekt, ki ponuja celostni pristop k preprečevanju, upravljanju in razreševanju konfliktov. Z analizo in primerjavo statističnih podatkov smo ugotovili, da obravnavani projekt tudi v praksi dobro deluje. Po vzoru obstoječe prakse smo v nadaljevanju poskušali oblikovati smernice za implementacijo mediacije v lokalno skupnost Občine Domžale. Ob upoštevanju veljavne zakonodaje in pridobljenega znanja smo nazadnje prišli do sklepa, da bi se Občina Domžale pri morebitni izpeljavi mediacijskega projekta v precejšnji meri lahko zgledovala po preučevanem programu. Naše delo tako lahko predstavlja izhodišče za (celostno) vpeljavo mediacije v lokalno skupnost - oziroma za pripravo programa, organizacijo in delovanje občinske mediacijske službe ter izvajanje mediacijskih srečanj in drugih ukrepov, ki bi prispevali k dobremu počutju v lokalni skupnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mediacija, lokalna skupnost, občina
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 727; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

15.
Družbena sprejemljivost umeščanja jedrskih objektov v Sloveniji
Aleš Zajc, 2010

Opis: Magistrska naloga obravnava načine iskanja družbene sprejemljivosti jedrskih objektov v Sloveniji, z vidika države kot lastnika jedrskega (ih) objekta (ov) in umeščevalca v prostor, z vidika sosednje in domicilne lokalne skupnosti, v kateri je že umeščen jedrski objekt (NEK), in v katero se umešča še drugi ter z vidika predstavnikov v lokalnih partnerstvih, kateri so hkrati tudi sosednji in neposredni prebivalci obstoječega jedrskega objekta (NEK) in potrjene lokacije naslednjega jedrskega objekta (odlagališča NSRAO). Tako v teoretičnem, kot v empiričnem delu, nam je bilo vodilo obravnavane tematike proces iskanja družbene sprejemljivosti za umeščanje odlagališča NSRAO na lokaciji Vrbina, v občini Krško. Rezultati raziskave so delno potrdili že znane ugotovitve iz predhodnih študij in javnomnenjskih raziskav, dodatno pa smo z analizo odnosov in razmerij med vsemi zgoraj navedenimi akterji pridobili nova spoznanja. Analiza je zavzemala ustreznost jedrske energije za reševanje problemov z energijo v Sloveniji, tveganja povezana z jedrsko energijo, učinke jedrskih objektov na lokalno okolje, sobivanje lokalne skupnosti z jedrskim objektom, poglede na možnosti umeščanja dodatnih jedrskih objektov, koristnost in prihodnost lokalnega partnerstva, vlogo države in lokalne skupnosti pri umeščanju jedrskih objektov ter poglede na čim boljšo družbeno sprejemljivost jedrskih objektov v prihodnosti. Med najpomembnejše zaključke naloge bi lahko uvrstili dejstva, da izvedena raziskava kaže prevladujoče negativno stališče udeležencev na lokalni ravni do novih jedrskih objektov. Odnosi med glavnimi protagonisti procesa umeščanja in iskanja družbene sprejemljivosti za odlagališče NSRAO niso bili dovolj transparentni in institucionalizirani. Evidenten tehnokratski pristop pri umeščanju odlagališča NSRAO bi bilo v bodoče potrebno zamenjati z bolj demokratičnim in komunikativnim, nadomestila in kompenzacije za lokalno skupnost pa ne bi smela imeti dvojnega (protislovnega) učinka. Dobro koordinirana, smiselna, fleksibilna in diferencirana komunikacijska kampanja je nujen pogoj za uspešno izveden celotni proces iskanja družbene sprejemljivosti. Večina raziskovalnih vprašanj v nalogi je bila v celoti ali delno, pod določenimi pogoji, potrjenih, na postavljena vprašanja pa smo dobili pričakovane odgovore.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družbena sprejemljivost, jedrski objekti, tveganja, učinki jedrskih objektov, država, lokalna skupnost, lokalno partnerstvo
Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 386; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1010,04 KB)

16.
Primerjava poravnalnih svetov in mediacije v lokalni skupnosti
Rebecca Kavčič, 2021

Opis: Različne življenjske izkušnje, načini dojemanja in karakterji ljudi so razlog, da se v času življenja nihče ne more izogniti konfliktom. Sprte stranke imajo na voljo sodno reševanje spora ali pa različne metode alternativnega reševanja sporov. V vsaki družbi se izoblikujejo drugačni izvensodni načini reševanja sporov, prilagojeni trenutnim družbenim razmeram, miselnosti in organiziranosti družbe. 1 Poravnalni sveti v krajevnih skupnostih so bili neke vrste predhodniki mediacije v lokalni skupnosti, saj je ta prevzela njihovo nalogo v današnjem svetu. Kasneje se je razširila mediacija. Pomen in vlogo krajevnih skupnosti so pri nas prevzele občine kot %temeljna lokalna samoupravna skupnost%. Mediacija v lokalni skupnosti omogoča, da lokalno prebivalstvo svoja nesoglasja rešuje na konstruktiven način in ohranja dobre medosebne odnose, kar je bistveno za uspešno (so)delovanje in razvoj lokalne skupnosti. Spodbuja tudi družabnost, saj s tem, ko odpira prostor interakciji in soočenju, omogoča oživljanje komunikacije med posamezniki in skupinami, ki sestavljajo lokalno skupnost.2 Pri obeh obravnavanih oblikah alternativnega reševanja sporov veliko oviro predstavlja slaba obveščenost ljudi o prednostih teh postopkov. S primerjavo in kritično oceno smo uspeli povezati razloge za dolgoročen neuspeh poravnalnih svetov s trenutnimi ovirami pri implementaciji mediacije v lokalno skupnost. Ugotovitve opozarjajo na to, da gre mediacija v lokalni skupnosti v veliki meri po poti, ki so jo tlakovali poravnalni sveti, zato bo potrebno, da bi se izognili ponovnemu neuspehu, za dolgoročen uspeh pri implementaciji in vpeljavi med lokalno prebivalstvo narediti korak naprej v smislu promocije, izobraževanja ljudi in zagotavljanja strokovnosti mediatorjev ter poskrbeti za pravno regulacijo bistvenih elementov
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poravnalni sveti, krajevna skupnost, mediacija v lokalni skupnosti, lokalna samouprava, spor
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 415; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

17.
Družbeno odgovorno komuniciranje Nuklearne elektrarne Krško z zunanjimi deležniki
Milan Simončič, 2014

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Vse več organizacij se danes zaveda pomena družbeno odgovornega odnosa do okolja in javnosti, vedno več ljudi širše družbe se zanima za kakovostno komunikacijo z organizacijami, ki so del lokalnih skupnosti. V magistrski nalogi nas zanima odgovor na raziskovalno vprašanje, ki se glasi: %Kako naj komunicira Nuklearna elektrarna Krško, da bodo zadovoljeni kriteriji dru žbene odgovornosti do zunanjih deležnikov?%. Namen: Namen in cilji raziskovanja so ugotoviti pričakova nja in stopnjo zadovoljstva pomembnih zunanjih deležnikov z družbeno odgovorno komunikacijo z Nuklearno elektrarno Krško, definirati primeren način komunikacije in po iskati morebitne priložnosti za izboljšave. V raziskavo smo vključili zunanje deležnike: lokaln o skupnost Občine Krško, politično javnost Posavja, novinarje ter društva % nevladne o rganizacije, ki v Sloveniji delujejo v javnem interesu na področju okolja ali ohranjanja n arave. Metoda: V raziskavi je sodelovalo 254 udeležencev, od tega večina (160) predstavnikov lokalne skupnosti Občine Krško. Za testiranje posta vljenih hipotez smo uporabili anketo, ki smo jo sestavili z namenom raziskave in s katero sm o preverjali pričakovanja glede komunikacije, zadovoljstvo in komunikacijske poti. Anketo smo poslali preko elektronske pošte z vabilom in povezavo na anketni vprašalnik. Podatke smo nato obdelali s pomočjo različnih statističnih metod. Uporabili smo metode deskriptivne statistike in neparametrične statistične teste. Rezultati: Pokazali so, kakšna so pričakovanja in kakšna je s topnja zadovoljstva štirih skupin zunanjih deležnikov z družbeno odgovorno komunikaci jo organizacije. Na osnovi tega smo definirali primeren komunikacijski model in predlag ali področja za izboljšave. Organizacija: Ugotovljena pričakovanja in stopnja zadovoljstva zunanjih deležnikov s komunikacijo so pomembna informacija, ki jo bo organizacija uporabila pri svoji dolgoročni strategiji s ciljem upoštevanja interesov širše dru žbe. Družba: Pridobila je odgovor glede pričakovanj in zadovolj stva zunanjih deležnikov s komunikacijo z Nuklearno elektrarno Krško. Originalnost: To je prva tovrstna raziskava za Nuklearno elektra rno Krško, tudi za druge jedrske elektrarne nismo našli podobnih raziskav. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejili smo se zgolj na en element družbene odgovornosti, ki ga organizacija izvaja, tj. družbe no odgovorno komuniciranje z zunanjimi deležniki. V raziskavi so sodelovali štirje zunanji deležniki. Omejitev je tudi to, da je bilo največ udeležencev predstavnikov lokalne skupnosti oz. da skupine v vzorcu niso bile številčno izenačene. Nadaljnje raziskave gredo lahko v smeri proučevanja še drugih elementov družbene odgovornosti, ki jih Nuklearna elektrarna Krško udejanja v praksi ali pa se raziskavo razširi tudi na druge zunanje in notranje deležnike, npr. dobavitelje, mednarodne organizacije, s katerimi elektrarna intenzivno komunicira, zaposlene.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družbena odgovornost, zaupanje, lokalna skupnost, politična javnost, novinarji, javni interes, okolje, ohranjanje narave, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 341; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (8,90 MB)

18.
19.
Kadrovanje v izbranih lokalnih skupnostih
Petra Okorn, 2022

Opis: Diplomsko delo obravnava kadrovanje v organih lokalnih skupnosti ter primerja proces in postopke kadrovanja v treh izbranih slovenskih občinah. Na doseganje zastavljenih ciljev organizacije pomembno vpliva ustrezna in pravilna izbira kadrov, ki morajo delovati strokovno, neodvisno in zakonito. Zbiranje podatkov je potekalo z intervjujem s tremi kadrovniki na obravnavanih občinah. Z njim smo pridobili osnovne informacije glede pridobivanja kadrov, kako poteka njihov izbor in katere metode pri tem uporabljajo. Uporabili smo tudi anonimni anketni vprašalnik, do katerega so zaposleni na obravnavanih občinah dostopali v elektronski obliki. Z vprašalnikom smo raziskali načine in metode, s katerimi so bili zaposleni izbrani in kako so izbirni postopki potekali, poleg tega smo podatke primerjali med izbranimi občinami.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kadrovanje, načrtovanje kadrov, pridobivanje kadrov, izbor kadrov, kadri, zaposleni, uslužbenec, lokalna skupnost.
Objavljeno: 13.06.2022; Ogledov: 63; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh