11. Prenova in informatizacija upravnih procesov v Občini KrškoMitja Kožar, 2013 Opis: Prenova in informatizacija poslovanja sta se v podjetniškem in gospodarskem okolju pokazali za zelo pomembno orodje, s pomočjo katerega je podjetjem uspelo preživeti krizna obdobja in jim omogočilo nov (boljši) začetek. Podobno se mora zgoditi tudi znotraj ogromnega javnega aparata, to je v javni upravi. Na primeru večje lokalne skupnosti bo prikazano, na kakšen način se lahko izkoristijo zmogljivosti sodobne informacijsko-komunikacijske rešitve ter s prenovo
in informatizacijo procesov ublaži »dušenje« zaposlenih in strank z birokracijo. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: javna uprava, birokracija, prenova, informatizacija, poslovanje, lokalna skupnost Objavljeno: 10.08.2018; Ogledov: 2441; Prenosov: 152 Celotno besedilo (5,48 MB) |
12. Potenciali in ovire socialnega podjetništva na DolenjskemKatja Hace, 2017 Opis: Diplomska naloga se osredotoča na potenciale in ovire dolenjske regije na področju socialnega podjetništva. V prvem delu diplomske naloge so predstavljeni pojmi socialna ekonomija, socialno podjetništvo in socialno podjetje. Sledi predstavitev zakonske opredelitve socialnega podjetništva v Sloveniji ter trenutnega stanja v Sloveniji in na Dolenjskem. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati kvalitativne analize, kjer je bilo s pomočjo intervjujev s socialnimi podjetniki in lokalno institucijo ugotovljeno, da ima dolenjska regija velik potencial, ki ga je mogoče bolje izkoristiti ob večji pomoči lokalne skupnosti in države. Vse prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti Dolenjske pa so predstavljene na koncu diplomske naloge, v SWOT-analizi. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: socialno podjetništvo, socialna podjetja, lokalna skupnost, Dolenjska, potenciali in ovire, SWOT analiza Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 2943; Prenosov: 212 Celotno besedilo (1,21 MB) |
13. |
14. Možnosti (implementacije) mediacije v lokalno skupnost Občine DomžaleTadeja Vode, 2020 Opis: Mediacija kot oblika alternativnega reševanja sporov ljudem omogoča, da svoje konflikte in spore rešujejo na konstruktiven način. Ob predpostavki, da občina, ki tudi sicer skrbi za zadovoljevanje javnih potreb in interesov,1 z izvajanjem mediacije v lokalni skupnosti lahko pripomore k izboljšanju odnosov in splošnega vzdušja,2 smo se osredotočili na preučevanje možnosti (implementacije) mediacije v lokalni skupnosti. Na osnovi obstoječega primera zagotavljanja mediacije v seviljskih občinah smo v magistrskem delu želeli opozoriti na vlogo (koristi) mediacije ter raziskati in predstaviti možnosti za implementacijo mediacije v Občini Domžale. Na podlagi pregleda, analize in primerjave dokumentov smo spoznali, da preučevani program predstavlja široko zasnovan in dovršen projekt, ki ponuja celostni pristop k preprečevanju, upravljanju in razreševanju konfliktov. Z analizo in primerjavo statističnih podatkov smo ugotovili, da obravnavani projekt tudi v praksi dobro deluje. Po vzoru obstoječe prakse smo v nadaljevanju poskušali oblikovati smernice za implementacijo mediacije v lokalno skupnost Občine Domžale. Ob upoštevanju veljavne zakonodaje in pridobljenega znanja smo nazadnje prišli do sklepa, da bi se Občina Domžale pri morebitni izpeljavi mediacijskega projekta v precejšnji meri lahko zgledovala po preučevanem programu. Naše delo tako lahko predstavlja izhodišče za (celostno) vpeljavo mediacije v lokalno skupnost - oziroma za pripravo programa, organizacijo in delovanje občinske mediacijske službe ter izvajanje mediacijskih srečanj in drugih ukrepov, ki bi prispevali k dobremu počutju v lokalni skupnosti. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: mediacija, lokalna skupnost, občina Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 1395; Prenosov: 146 Celotno besedilo (1,35 MB) |
15. Družbena sprejemljivost umeščanja jedrskih objektov v SlovenijiAleš Zajc, 2010 Opis: Magistrska naloga obravnava načine iskanja družbene sprejemljivosti jedrskih objektov v
Sloveniji, z vidika države kot lastnika jedrskega (ih) objekta (ov) in umeščevalca v prostor, z
vidika sosednje in domicilne lokalne skupnosti, v kateri je že umeščen jedrski objekt (NEK),
in v katero se umešča še drugi ter z vidika predstavnikov v lokalnih partnerstvih, kateri so
hkrati tudi sosednji in neposredni prebivalci obstoječega jedrskega objekta (NEK) in potrjene
lokacije naslednjega jedrskega objekta (odlagališča NSRAO). Tako v teoretičnem, kot v
empiričnem delu, nam je bilo vodilo obravnavane tematike proces iskanja družbene
sprejemljivosti za umeščanje odlagališča NSRAO na lokaciji Vrbina, v občini Krško.
Rezultati raziskave so delno potrdili že znane ugotovitve iz predhodnih študij in
javnomnenjskih raziskav, dodatno pa smo z analizo odnosov in razmerij med vsemi zgoraj
navedenimi akterji pridobili nova spoznanja. Analiza je zavzemala ustreznost jedrske energije
za reševanje problemov z energijo v Sloveniji, tveganja povezana z jedrsko energijo, učinke
jedrskih objektov na lokalno okolje, sobivanje lokalne skupnosti z jedrskim objektom,
poglede na možnosti umeščanja dodatnih jedrskih objektov, koristnost in prihodnost
lokalnega partnerstva, vlogo države in lokalne skupnosti pri umeščanju jedrskih objektov ter
poglede na čim boljšo družbeno sprejemljivost jedrskih objektov v prihodnosti.
Med najpomembnejše zaključke naloge bi lahko uvrstili dejstva, da izvedena raziskava kaže
prevladujoče negativno stališče udeležencev na lokalni ravni do novih jedrskih objektov.
Odnosi med glavnimi protagonisti procesa umeščanja in iskanja družbene sprejemljivosti za
odlagališče NSRAO niso bili dovolj transparentni in institucionalizirani. Evidenten
tehnokratski pristop pri umeščanju odlagališča NSRAO bi bilo v bodoče potrebno zamenjati z
bolj demokratičnim in komunikativnim, nadomestila in kompenzacije za lokalno skupnost pa
ne bi smela imeti dvojnega (protislovnega) učinka. Dobro koordinirana, smiselna, fleksibilna
in diferencirana komunikacijska kampanja je nujen pogoj za uspešno izveden celotni proces
iskanja družbene sprejemljivosti. Večina raziskovalnih vprašanj v nalogi je bila v celoti ali
delno, pod določenimi pogoji, potrjenih, na postavljena vprašanja pa smo dobili pričakovane
odgovore. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: družbena sprejemljivost, jedrski objekti, tveganja, učinki jedrskih objektov, država, lokalna skupnost, lokalno partnerstvo Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 982; Prenosov: 56 Celotno besedilo (1010,04 KB) |
16. Primerjava poravnalnih svetov in mediacije v lokalni skupnostiRebecca Kavčič, 2021 Opis: Različne življenjske izkušnje, načini dojemanja in karakterji ljudi so razlog, da se v času življenja nihče ne more izogniti konfliktom. Sprte stranke imajo na voljo sodno reševanje spora ali pa različne metode alternativnega reševanja sporov. V vsaki družbi se izoblikujejo drugačni izvensodni načini reševanja sporov, prilagojeni trenutnim družbenim razmeram, miselnosti in organiziranosti družbe. 1 Poravnalni sveti v krajevnih skupnostih so bili neke vrste predhodniki mediacije v lokalni skupnosti, saj je ta prevzela njihovo nalogo v današnjem svetu. Kasneje se je razširila mediacija. Pomen in vlogo krajevnih skupnosti so pri nas prevzele občine kot %temeljna lokalna samoupravna skupnost%. Mediacija v lokalni skupnosti omogoča, da lokalno prebivalstvo svoja nesoglasja rešuje na konstruktiven način in ohranja dobre medosebne odnose, kar je bistveno za uspešno (so)delovanje in razvoj lokalne skupnosti. Spodbuja tudi družabnost, saj s tem, ko odpira prostor interakciji in soočenju, omogoča oživljanje komunikacije med posamezniki in skupinami, ki sestavljajo lokalno skupnost.2 Pri obeh obravnavanih oblikah alternativnega reševanja sporov veliko oviro predstavlja slaba obveščenost ljudi o prednostih teh postopkov. S primerjavo in kritično oceno smo uspeli povezati razloge za dolgoročen neuspeh poravnalnih svetov s trenutnimi ovirami pri implementaciji mediacije v lokalno skupnost. Ugotovitve opozarjajo na to, da gre mediacija v lokalni skupnosti v veliki meri po poti, ki so jo tlakovali poravnalni sveti, zato bo potrebno, da bi se izognili ponovnemu neuspehu, za dolgoročen uspeh pri implementaciji in vpeljavi med lokalno prebivalstvo narediti korak naprej v smislu promocije, izobraževanja ljudi in zagotavljanja strokovnosti mediatorjev ter poskrbeti za pravno regulacijo bistvenih elementov Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: poravnalni sveti, krajevna skupnost, mediacija v lokalni skupnosti, lokalna samouprava, spor Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1794; Prenosov: 117 Celotno besedilo (1,71 MB) |
17. Družbeno odgovorno komuniciranje Nuklearne elektrarne Krško z zunanjimi deležnikiMilan Simončič, 2014 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Vse več organizacij se danes zaveda pomena družbeno odgovornega odnosa do okolja in javnosti, vedno več ljudi širše družbe se zanima za kakovostno komunikacijo z organizacijami, ki so del lokalnih skupnosti. V magistrski nalogi nas zanima odgovor na raziskovalno vprašanje, ki se glasi: %Kako naj komunicira Nuklearna elektrarna Krško, da bodo zadovoljeni kriteriji dru žbene odgovornosti do zunanjih deležnikov?%. Namen: Namen in cilji raziskovanja so ugotoviti pričakova nja in stopnjo zadovoljstva pomembnih zunanjih deležnikov z družbeno odgovorno komunikacijo z Nuklearno elektrarno Krško, definirati primeren način komunikacije in po iskati morebitne priložnosti za izboljšave. V raziskavo smo vključili zunanje deležnike: lokaln o skupnost Občine Krško, politično javnost Posavja, novinarje ter društva % nevladne o rganizacije, ki v Sloveniji delujejo v javnem interesu na področju okolja ali ohranjanja n arave. Metoda: V raziskavi je sodelovalo 254 udeležencev, od tega večina (160) predstavnikov lokalne skupnosti Občine Krško. Za testiranje posta vljenih hipotez smo uporabili anketo, ki smo jo sestavili z namenom raziskave in s katero sm o preverjali pričakovanja glede komunikacije, zadovoljstvo in komunikacijske poti. Anketo smo poslali preko elektronske pošte z vabilom in povezavo na anketni vprašalnik. Podatke smo nato obdelali s pomočjo različnih statističnih metod. Uporabili smo metode deskriptivne statistike in neparametrične statistične teste. Rezultati: Pokazali so, kakšna so pričakovanja in kakšna je s topnja zadovoljstva štirih skupin zunanjih deležnikov z družbeno odgovorno komunikaci jo organizacije. Na osnovi tega smo definirali primeren komunikacijski model in predlag ali področja za izboljšave. Organizacija: Ugotovljena pričakovanja in stopnja zadovoljstva zunanjih deležnikov s komunikacijo so pomembna informacija, ki jo bo organizacija uporabila pri svoji dolgoročni strategiji s ciljem upoštevanja interesov širše dru žbe. Družba: Pridobila je odgovor glede pričakovanj in zadovolj stva zunanjih deležnikov s komunikacijo z Nuklearno elektrarno Krško. Originalnost: To je prva tovrstna raziskava za Nuklearno elektra rno Krško, tudi za druge jedrske elektrarne nismo našli podobnih raziskav. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejili smo se zgolj na en element družbene odgovornosti, ki ga organizacija izvaja, tj. družbe no odgovorno komuniciranje z zunanjimi deležniki. V raziskavi so sodelovali štirje zunanji deležniki. Omejitev je tudi to, da je bilo največ udeležencev predstavnikov lokalne skupnosti oz. da skupine v vzorcu niso bile številčno izenačene. Nadaljnje raziskave gredo lahko v smeri proučevanja še drugih elementov družbene odgovornosti, ki jih Nuklearna elektrarna Krško udejanja v praksi ali pa se raziskavo razširi tudi na druge zunanje in notranje deležnike, npr. dobavitelje, mednarodne organizacije, s katerimi elektrarna intenzivno komunicira, zaposlene. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: družbena odgovornost, zaupanje, lokalna skupnost, politična javnost, novinarji, javni interes, okolje, ohranjanje narave, magistrske naloge Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 1172; Prenosov: 77 Celotno besedilo (8,90 MB) |
18. |
19. Kadrovanje v izbranih lokalnih skupnostihPetra Okorn, 2022 Opis: Diplomsko delo obravnava kadrovanje v organih lokalnih skupnosti ter primerja proces in postopke kadrovanja v treh izbranih slovenskih občinah. Na doseganje zastavljenih ciljev organizacije pomembno vpliva ustrezna in pravilna izbira kadrov, ki morajo delovati strokovno, neodvisno in zakonito. Zbiranje podatkov je potekalo z intervjujem s tremi kadrovniki na obravnavanih občinah. Z njim smo pridobili osnovne informacije glede pridobivanja kadrov, kako poteka njihov izbor in katere metode pri tem uporabljajo. Uporabili smo tudi anonimni anketni vprašalnik, do katerega so zaposleni na obravnavanih občinah dostopali v elektronski obliki. Z vprašalnikom smo raziskali načine in metode, s katerimi so bili zaposleni izbrani in kako so izbirni postopki potekali, poleg tega smo podatke primerjali med izbranimi občinami. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: kadrovanje, načrtovanje kadrov, pridobivanje kadrov, izbor kadrov, kadri, zaposleni, uslužbenec, lokalna skupnost. Objavljeno: 13.06.2022; Ogledov: 659; Prenosov: 49 Celotno besedilo (1,30 MB) |
20. Prihodnost učinkovitejšega javnega upravljanja v lokalnih skupnostihMirko Cvetko, 2022 Opis: Za uresničevanje učinkovitega upravljanja v upravah lokalnih skupnosti je osnovni pogoj zmanjševanje birokracije v sistemu upravljanja. Slednja ni odvisna le od sposobnih občinskih uprav, ampak predvsem od institucij, ki delujejo na nivoju države. Kakšno je njihovo pravno delovanje, je povsem podvrženo področni zakonodaji, ki je velikokrat prezapletena in premalo določna. Interpretacija posameznih zakonskih predpisov daje prevečkrat možnosti različnega razumevanja, ki ga uslužbenci razlagajo na različne načine. Številni postopki prav zaradi slednjega končajo na ustavnem sodišču, kjer so posamezna zakonska določila predmet pravne presoje. Slovenija je po osamosvojitvi posebno pozornost namenila ustanavljanju novih občin. Občine iz obdobja pred letom 1991 so bile velike in so posledično predstavljale močan vpliv države na njihovo delovanje. Tovrstno centralistično delovanje lokalnih skupnosti in države je predstavljalo pomembno oviro pri nastanku demokracije v novi demokratični družbi. V demokraciji je v ospredju posameznik, ki odloča in usmerja družbeni razvoj. Ustanovitev številnih novih občin je na področju lokalne samouprave prineslo nov zagon, ki je izhajal iz legitimne pravice posameznika, da želi biti slišan in upoštevan v družbi. Govorimo o decentralizaciji, ki je predpogoj za uspešno in učinkovito upravljanje v družbi. Žal do polnosti decentralizacije v slovenski družbi manjka še en pomemben korak, in sicer z ustanovitvijo pokrajin, ki jih Slovenija še vedno nima. Potreba po prenosu odločanja na nižji nivo bi morala predstavljati politično voljo, ki bi jo naj udejanjal zakonodajalec. Kvaliteta upravljanja je v zadnjih letih usmerjena k vedno večji digitalizaciji sistema. Izkušnje, ki smo jim priča v zadnjem letu in so neposredno vezane na pandemijo COVID-19, nas vodijo k prepričanju, da je digitalizacija kot edina možna pot upravljanja v času pandemije lahko način zelo uspešnega upravljanja tudi v naši prihodnosti. Razvoj tehnologij s tega področja je brezmejno in ponuja kvaliteto uspešnega upravljanja. Za uspešno uvajanje digitalizacije je potreben celovit pristop, ki bo ponujal zanesljive in prilagojene storitve. Tradicionalne oblike predpisov ne bodo delovale, zato zahtevajo spremembo paradigme pri strateškem razmišljanju in sprejemanju zakonodaje. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: lokalna skupnost, občinska uprava, demokracija, javne potrebe, centralizacija, decentralizacija, birokracija, državne institucije, pokrajine, digitalizacija Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 559; Prenosov: 57 Celotno besedilo (1,38 MB) |