1. Medobčinsko sodelovanje in povezovanje (primer Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju) : diplomsko deloBarbara Frangež Žinko, 2024, diplomsko delo Opis: Medobčinsko sodelovanje in povezovanje je v slovenskem prostoru prav zaradi velikega števila majhnih občin, ki zaradi vedno več nalog, ki jih država prenaša iz svoje pristojnosti na občine, zelo razširjena oblika sodelovanja. Občine namreč same težko zagotavljajo potrebno strokovnost ter finančna sredstva za opravljanje nalog na različnih področjih. Najbolj razširjeno obliko medobčinskega sodelovanja in povezovanja predstavlja institut skupne občinske uprave (SOU), ki se je v zadnjih letih izredno razširil. Čeprav zakonska podlaga za ustanovitev SOU obstaja že od leta 1993, se je razvoj SOU v Sloveniji razcvetel šele po letu 2006, s spremembo Zakona o financiranju občin. Pionirka med SOU pa je vsekakor Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju (SOU SP), ki je začela delovati leta 1999 in je povezala 13 občin, opravljala pa prenesene naloge na štirih področjih (urejanje prostora, varstvo okolja, inšpekcija in gospodarska infrastruktura). Po skoraj 25 letih delovanja je SOU SP skupna občinska uprava z največ vključenimi občinami v Sloveniji, in sicer vključuje 22 občin in zanje opravlja prenesene naloge na osmih področjih. SOU SP je prav tako za svojo organiziranost in delovanje prejela prvo nagrado Sveta Evrope v okviru projekta Najboljše prakse, kar potrjuje, da je medobčinsko sodelovanje in povezovanje v okviru SOU še kako velika prednost, saj občine, ne le, da na ta način optimalno izvajajo naloge svoje lokalne skupnosti, ampak zanje predstavlja tudi hitro, finančno ugodno in praktično rešitev.
Ključne besede: lokalna skupnost, lokalna samouprava, občina, medobčinsko sodelovanje, skupna občinska uprava, Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju
Objavljeno v ReVIS: 02.10.2024; Ogledov: 655; Prenosov: 29
 Celotno besedilo (1,70 MB) |
2. Ravnanje z dokumentarnim gradivom v Mestni občini Ptuj : magistrsko deloSuzana Herak, 2023, magistrsko delo Opis: Vsaka organizacija se v javni upravi srečuje z dokumentarnim gradivom, katerega je zelo veliko. Kako z njim rokovati in ga evidentirati, natančno poznajo zaposleni javni uslužbenci v glavni pisarni. Brez njih si dela z dokumentarnim gradivom ne moremo predstavljati, še manj pa izvrševati. Ker nas je zanimalo ali javni uslužbenci dovolj dobro poznajo delo z dokumentarnim gradivom, smo si zastavili raziskovalno vprašanje: Ali zaposleni v Občinski upravi Mestne občini Ptuj pravilno ravnajo z dokumentarnim gradivom? V prvem delu diplomskega dela smo opisali in spoznali kaj je dokumentarno gradivo, kakšne vrste dokumentarnega gradiva poznamo, kako z njim rokujemo, ga razvrščamo in kako ga arhiviramo. Dotaknili smo se definicije javne uprave in javnih uslužbencev ter lokalne samouprave, predvsem ustanovitve občin in mestnih občin ter njihovih nalog. Navedli smo tudi tehnične pogoje za delo, brez katerih ne moremo poslovati. V drugem delu diplomskega dela smo opisali kako z dokumentarnim gradivom ravnajo v Mestni občini Ptuj. Ugotovili smo, da imajo zaradi uvedbe novega dokumentnega sistema za ravnanje z dokumentarnim gradivom težave zaposleni, predvsem starejša populacija ljudi. Predlagali smo ukrepe za izboljšanje dela z dokumentarnim gradivom. Prav tako smo ugotovili, da se vodstvo Mestne občine Ptuj trudi izboljšati odnos zaposlenih do ravnanja z dokumentarnim gradivom na način, da redno izobražuje svoje zaposlene.
Ključne besede: dokumentarno gradivo, javna uprava, glavna pisarna, lokalna samouprava, mestna občina, javni uslužbenci
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 1456; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,39 MB) |
3. Prihodnost učinkovitejšega javnega upravljanja v lokalnih skupnostih : magistrsko deloMirko Cvetko, 2022, magistrsko delo Opis: Za uresničevanje učinkovitega upravljanja v upravah lokalnih skupnosti je osnovni pogoj zmanjševanje birokracije v sistemu upravljanja. Slednja ni odvisna le od sposobnih občinskih uprav, ampak predvsem od institucij, ki delujejo na nivoju države. Kakšno je njihovo pravno delovanje, je povsem podvrženo področni zakonodaji, ki je velikokrat prezapletena in premalo določna. Interpretacija posameznih zakonskih predpisov daje prevečkrat možnosti različnega razumevanja, ki ga uslužbenci razlagajo na različne načine. Številni postopki prav zaradi slednjega končajo na ustavnem sodišču, kjer so posamezna zakonska določila predmet pravne presoje. Slovenija je po osamosvojitvi posebno pozornost namenila ustanavljanju novih občin. Občine iz obdobja pred letom 1991 so bile velike in so posledično predstavljale močan vpliv države na njihovo delovanje. Tovrstno centralistično delovanje lokalnih skupnosti in države je predstavljalo pomembno oviro pri nastanku demokracije v novi demokratični družbi. V demokraciji je v ospredju posameznik, ki odloča in usmerja družbeni razvoj. Ustanovitev številnih novih občin je na področju lokalne samouprave prineslo nov zagon, ki je izhajal iz legitimne pravice posameznika, da želi biti slišan in upoštevan v družbi. Govorimo o decentralizaciji, ki je predpogoj za uspešno in učinkovito upravljanje v družbi. Žal do polnosti decentralizacije v slovenski družbi manjka še en pomemben korak, in sicer z ustanovitvijo pokrajin, ki jih Slovenija še vedno nima. Potreba po prenosu odločanja na nižji nivo bi morala predstavljati politično voljo, ki bi jo naj udejanjal zakonodajalec. Kvaliteta upravljanja je v zadnjih letih usmerjena k vedno večji digitalizaciji sistema. Izkušnje, ki smo jim priča v zadnjem letu in so neposredno vezane na pandemijo COVID-19, nas vodijo k prepričanju, da je digitalizacija kot edina možna pot upravljanja v času pandemije lahko način zelo uspešnega upravljanja tudi v naši prihodnosti. Razvoj tehnologij s tega področja je brezmejno in ponuja kvaliteto uspešnega upravljanja. Za uspešno uvajanje digitalizacije je potreben celovit pristop, ki bo ponujal zanesljive in prilagojene storitve. Tradicionalne oblike predpisov ne bodo delovale, zato zahtevajo spremembo paradigme pri strateškem razmišljanju in sprejemanju zakonodaje.
Ključne besede: lokalna skupnost, občinska uprava, demokracija, javne potrebe, centralizacija, decentralizacija, birokracija, državne institucije, pokrajine, digitalizacija
Objavljeno v ReVIS: 21.11.2022; Ogledov: 1427; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,38 MB) |
4. |
5. |
6. Prenova in informatizacija upravnih procesov v Občini Krško : magistrska nalogaMitja Kožar, 2013, magistrsko delo Opis: Prenova in informatizacija poslovanja sta se v podjetniškem in gospodarskem okolju pokazali za zelo pomembno orodje, s pomočjo katerega je podjetjem uspelo preživeti krizna obdobja in jim omogočilo nov (boljši) začetek. Podobno se mora zgoditi tudi znotraj ogromnega javnega aparata, to je v javni upravi. Na primeru večje lokalne skupnosti bo prikazano, na kakšen način se lahko izkoristijo zmogljivosti sodobne informacijsko-komunikacijske rešitve ter s prenovo
in informatizacijo procesov ublaži »dušenje« zaposlenih in strank z birokracijo.
Ključne besede: javna uprava, birokracija, prenova, informatizacija, poslovanje, lokalna skupnost
Objavljeno v ReVIS: 10.08.2018; Ogledov: 3485; Prenosov: 156
Celotno besedilo (5,48 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
