Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 130
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Odločitveni model za izbiro ustrezne tehnologije diskovnega podsistema
Matej Moškon, 2017

Opis: Poslovanje mnogih podjetij je resno ogroženo v primeru izgube podatkov. Pravočasen dostop do informacij podjetju dviguje konkurenčnost na trgu. Z razvojem različnih tehnologij računalniških diskov se uporabniku zastavlja vprašanje glede izbire primerne tehnologije diskov. Iskanje kompromisa med ceno, zmogljivostjo, kapaciteto in varnostjo lahko uporabnika zapelje v napačno odločitev. V magistrski nalogi sem izvedel raziskavo v kateri sem preveril zmogljivosti posameznih tehnologij računalniških diskov. Zbrane rezultate sem uporabil za izdelavo modela s podporo za več parametrsko odločanje, ki uporabniku glede na izbiro posameznih atributov skozi zalogo vrednosti poda oceno primernosti uporabe določene tehnologije. Analiziral sem neposredne in posredne stroške, ki vplivajo na izbiro tehnologije. V analizo sem vključil tudi lastnosti sodobnih diskovnih sistemov, ki omogočajo večje izkoristke uporabnih kapacitet.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: računalniški diski, deduplikacija, kompresija, SSD diskovni pogoni, zakasnitev, IO - operacije, magistrske naloge
Objavljeno: 25.04.2017; Ogledov: 1545; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

3.
Problemi jus cogens v mednarodnem pravu
Maruša Kranjc, 2016

Opis: Koncept imperativnih občih norm mednarodnega prava ali tako imenovani jus cogens je kljub dolgoletnim razpravam še vedno aktualna problematika mednarodne pravne doktrine. Obstoj norm, ki so izven dispozitivne volje posameznih držav, izražene v formalnih virih mednarodnega prava, je bistvo problematike jus cogens. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb je poglavitni institut, ki je uvedel omenjeni koncept v pozitivnopravno mednarodno okolje, vendar pa ni dosegel svojega namena, saj ostajajo odprta vprašanja glede narave koncepta, njegove vsebine ter učinkovanja. Komisija za mednarodno pravo je organ OZN, ustvarjen za pravno kodifikacijo in progresivni razvoj mednarodnega prava. Del mednarodne pravne doktrine trdi, da je s svojim delom uvedla jus cogens v pozitivno mednarodno pravo in da njen Osnutek konvencije o pravu mednarodnih pogodb predstavlja progresivni razvoj mednarodnega prava. Določitev same vsebine koncepta jus cogens se zaradi nepopolnosti tako prepušča praksi držav in mednarodni judikaturi, predvsem Meddržavnega sodišča v Haagu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, jus cogens, konvencija o pravu mednarodnih pogodb, OZN, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 765; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
Ogrožanje varnosti z nevarnimi kemikalijami
Zoran Bučalič, 2016

Opis: V svetu se povečujejo proizvodnja, promet in uporaba kemikalij, ki se po svojih lastnostih uvrščajo med nevarne snovi. Zaradi nesreč oziroma nenadzorovanega uhajanja nevarnih snovi v okolje so naši ekosistemi vključno z ljudmi, ki tam živijo, vse bolj ogroženi. S stališča možnih nesreč z nevarnimi snovmi predstavljajo glavne vire nevarnosti predvsem industrijski obrati, kjer se izdelujejo, predelujejo ali uporabljajo večje količine nevarnih snovi, skladišča teh snovi, prevozi nevarnih snovi po cestah, železnici ali po morju ter odlagališča kemikalij. Drugo področje kemijske varnosti je, ko gre za namerno zlorabo učinkov kemikalij z namenom ogrožanja varnosti v državi in ga lahko razdelimo na teroristično delovanje in kriminalno delovanje z namenom povzročiti škodo %drugemu% iz različnih razlogov. Tveganja in nevarnosti v zvezi z nevarnimi kemikalijami pokriva veliko zakonskih določb, ki so razpršene po dejavnostih in so zaradi tega težko razumljive, še posebej, če se v svojih določbah prikrivajo. Zaradi tega je sodelovanje med subjekti nacionalne varnosti pomembno in se izboljšuje, vendar se še vedno pojavljajo pomanjkljivosti. Nekatere ustanove pokrivajo posamezna področja zagotavljanja varnosti, kot so Uprava RS za zaščito in reševanje, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za kemikalije in drugi, vendar so ti subjekti omejeni na zelo ozka področja. Centralna informacijska podpora se počasi vzpostavlja in izboljšuje, k temu verjetno pripomoreta tudi sodelovanje s podobnimi organi v državah Evropske skupnosti in dostop do skupnih baz na tem področju ter s tem do podatkov, ki jih prej ni bilo mogoče pridobiti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kemikalije, nevarne snovi, ogrožanje varnosti, bioterorizem, normativni ukrepi, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 1880; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

5.
Implementacija glasbenih kvot v slovenske radijske programe
Tomaž Čop, 2016

Opis: v radijske programe. Glasbene kvote so predmet spora med zagovorniki in nasprotniki že desetletja, vse tja od prve uvedbe v začetku tega tisočletja. Spor pa ni nekaj, kar bi bilo samo slovensko, prav v vseh državah, kjer so uzakonjene kvote, potekajo burne polemike o smiselnosti le-teh. Z vsako spremembo pa se zdi, da se prepad med zagovorniki in nasprotniki samo povečuje: medtem ko glasbeniki trdijo, da bo brez kvot slovenska glasba z leti propadla, in se politiki sklicujejo na nacionalno identiteto, pomembnost slovenske besede in spodbujanje slovenske ustvarjalnosti se na drugi strani lastniki radijskih postaj in glasbeni uredniki pritožujejo nad prevelikim posegom v uredniško svobodo, nad uničevanjem radijske krajine, nad preveliko regulacijo programski vsebin, ki vodijo radio, v teh težkih časih, ko se spreminja medijska krajina zaradi interneta, socialnih omrežij in streaming servisov, v vse bolj obrobno področje vpliva na potrošnike glasbe. Polemike o smiselnosti kvot so se iz malih bitk med posameznimi aktivisti znotraj glasbene scene na eni in nekaterih radijcev na drugi strani v preteklosti prelevile v pravo vojno med dvema gospodarskima panogama, glasbeno in radijsko industrijo, ki sta vsaka na svojem bregu. Vse skupaj je problematično, ker se nekaterih učinkov na kratek rok ne da izmeriti, saj ne obstajajo kazalci za boljšo ali slabšo glasbo, tako da je težko zaključiti, ali se kvaliteta slovenske glasbe zaradi kvot izboljšuje, ob poplavi glasbe, ki jo je omogočila relativno poceni, vsakomur dostopna snemalna tehnika, pa se tudi na večjo ali manjšo količino glasbe ne moremo opreti. Edini relevantni podatki so analize dogajanja na glasbenem in radijskem trgu v državah, ki imajo kvote in se s problematiko ukvarjano že več let, nekatere tudi desetletij. Edino, kar je skupno vsem državam, ki imajo kvote že desetletja, je težnja glasbene in radijske industrije, da se najde način, kako sistem obiti, ga zlorabiti, zmanipulirati ali izkoristiti sebi v prid, pri tem pa je nacionalna glasba po navadi bolj žrtev kot pa privilegiranka. Seveda pa tukaj ne smemo pozabiti tudi na politike, ki jim je trkanje po prsih z domačo besedo in zaščito kulturnih vrednot naroda vedno priročna gesta za nabiranje političnih točk. V pričujoči nalogi poskušam predstaviti zgodovino radia in radijskih kvot, pregledati sisteme kvot po drugih državah, predvsem Evrope, pa tudi nekaterih svetovnih glasbenih velesil, in vzroke zaradi katerih je prišlo do spreminjanja medijske zakonodaje v zadnjem letu. Sprejem sprememb in popravkov medijske zakonodaje v delu, ki določa višino in način implementacije kvot v slovenske radijske programe, je bil po besedah predlagateljev nujen predvsem zaradi odprave zlorab dosedanje ureditve. Dobršen del naloge je namenjen predstavitvi problemov, s katerimi se srečujejo glasbeni uredniki pri implementaciji problemov, na katere so radii opozarjali, pa jih zakonodajalec ni upošteval, predvsem pa dejanske številke predvajanj slovenske glasbe na radijskih programih pred in po uvedbi. Predstavljene so možne zlorabe obstoječega sistema in predvsem posledice, ki jih bodo kvote dolgoročno glede na izkušnje iz tujine imele na slovenski radijski trg in slovensko glasbeno ustvarjalnost.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: glasbeni programi, slovenska glasba, radijski trg, radijske postaje, Zakon o medijih, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 1351; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

6.
Produktna odgovornost v Evropski uniji
Damijan Dolinar, 2016

Opis: Predmet raziskave je produktna odgovornost (PO) v EU. Preučen je s pravnega, ekonomskega, kulturno-zgodovinskega, družbeno-sociološkega in politično-upravnega vidika. Rezultat je več-disciplinarna jedrnata predstavitev objektivne PO, ki jo uvaja zakonodaja EU, in do neke mere tudi civilno-pravne odgovornosti za proizvode z napako, ki se še vedno uporablja v državah članicah (DČ). Evropski model PO vsaj okvirno umesti v svetovni kontekst. Nakaže razmejitve in medsebojne vplive s področji varstva potrošnikov ter kakovosti in splošne varnosti proizvodov. Na kratko analizira in interpretira dostopne podatke o gospodarskih učinkih pravnega urejanja PO. Opravi okviren pregled (vrst) predpisov, ki na ravni EU in v DČ urejajo to področje. Posebej se poglobi v problematiko poenotenja sistema objektivne PO po vsej EU in procesa prenosa predpisov EU v pravne rede DČ. V tem procesu zazna kar nekaj težav, zato v sklepnem delu poda predlog, kako bi hitreje in lažje dosegli želeno končno stanje. Osrednji del naloge je podan v treh vsebinskih poglavjih, in sicer: POJEM PRODUKTNE ODGOVORNOSTI V STROKOVNI LITERATURI, PRESEK SKOZI ZGODOVINO PRAVNEGA UREJANJA PRODUKTNE ODGOVORNOSTI V SVETU in PRAVNA UREDITEV PRODUKTNE ODGOVORNOSTI V EVROPSKI UNIJI. Slednje obravnava tudi problematiko procesa harmonizacije prava PO na ravni EU, vključno z nekaterimi dogodki, ki ta proces zaznamujejo zadnje čase.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: produktivna odgovornost, objektivna odgovornost, varstvo potrošnikov, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 1344; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

7.
Učinkovitost inšpekcijskih služb na področju okolja in prostora v Sloveniji
Katarina Draksler, 2016

Opis: Namen magistrskega dela je analizirati delo inšpekcijskih služb na področju okolja in prostora v Sloveniji ter izdelati predloge za njihovo boljšo učinkovitost. V Sloveniji so postopki pridobivanja dovoljenj na področju okolja in prostora predolgi, ker Agencija RS za okolje (ARSO) ne upošteva zakonsko določenih rokov za izdajo dovoljenj. To je razvidno iz kršitev, ki jih zaznavajo inšpekcijske službe. Inšpekcija za okolje in prostor še nima posebnega pravnega okvira za svoje delovanje, ampak so njene pristojnosti razdrobljene med več pravnih aktov. Za ponazoritev učinkovitosti inšpekcijskih služb za okolje in prostor v Sloveniji so v magistrskem delu podani kazalniki učinkovitosti, ki zajemajo stroškovno učinkovitost, rešenost zadev in pravilnost odločitev v rešenih zadevah. Poleg tega je bila izvedena tudi analiza avstrijskega in italijanskega inšpekcijskega sistema. Na podlagi analize in intervjujev z inšpektorji Inšpektorata RS za okolje in prostor so podani predlogi za izboljšanje učinkovitosti. Predlog, ki bi ga bilo treba odobriti v najkrajšem možnem času, je, da bi dali inšpektorjem večja pooblastila za kaznovanje kršiteljev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: inšpekcijske službe, nadzor, varstvo okolja, okoljska zakonodaja, industrijsko onesnaževanje, ravnanje z odpadki, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 1162; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

8.
Geopolitični položaj Makedonije od časov Osmanskega imperija do osamosvojitve
Goran Drovenik, 2016

Opis: Makedonija leži na jugovzhodnem delu Balkanskega polotoka. Njena zgodovina je dolga in pestra. V preteklosti so se na ozemlju Makedonije odvijali dogodki, ki so pomembno vplivali na nadaljnji potek in razvoj zgodovine tega prostora. Makedonski Slovani so se na območje Makedonije naselili na začetku 6. stoletja in tako s tega predela potisnili ilirska in grška plemena. Glavni nasprotnici makedonskih Slovanov sta bili Bolgarija in Bizanc. Na začetku 9. stoletja je bila Makedonija v večji meri okupirana s strani Bolgarije. Kasneje v 10. stoletju so se makedonski Slovani pod vodstvom Samuela osvobodili in ustanovili makedonsko državo, ki se je obdržala do sredine 11. stoletja. V času razpada Bizantinskega cesarstva so na območju Makedonije nastale manjše države, ki so kasneje zaradi neenotnosti postale lahek plen osmanskih osvajalcev. Makedonija je bila prvo ozemlje Balkanskega polotoka, ki je bilo v celoti osvojeno s strani osmanske oblasti, in hkrati ozemlje, ki je bilo najdlje pod oblastjo Osmanskega imperija. Dolgotrajno obdobje vladanja Osmanskega cesarstva je v Makedoniji dolgoročno vplivalo na kulturno, ekonomsko in politično področje življenja tedanjega prebivalstva ter prav tako tudi na razvoj tedanje družbe in na kasnejše dogodke. Po razpadu Osmanskega cesarstva je bila usoda Makedonije odvisna od sosednjih držav, ki so imele do nje politične in teritorialne pretenzije. Srbija, Bolgarija in Grčija so nadvlado nad Makedonijo dosegle s pomočjo evropskih zaveznic, ki so v tej zgodbi videle tudi svoje interese. Znana zgodovinska dogodka, ki sta ponovno spremenila usodo Makedonije, sta bili balkanski vojni leta 1912 in 1913 (Bukareški mirovni sporazum 1913). V obdobju med 1. in 2. svetovno vojno je bila Makedonija v sestavi SHS v podrejenem položaju in brez priznane identitete. Po 2. svetovni vojni je dobila svojo državotvornost in lastno identiteto kot del Titove Jugoslavije. Po razpadu Jugoslavije, leta 1992, je razglasila neodvisnost in postala samostojna država, ki je v mednarodnem okolju priznana kot FYROM (Former Yugoslav Republic of Macedonia) in ne pod ustavnim imenom Makedonija.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zgodovina, geografija, geopolitični položaj, statistična analiza, etnične skupine, Makedonija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 1196; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

9.
Evropska sredstva in Ministrstvo za notranje zadeve
Simona Gerjevič, 2016

Opis: Leta 2004 je Slovenija postala del zgodbe združevanja, solidarnosti, skupnih politik na različnih področjih ter si z vstopom, kot ena izmed držav članic Evropske unije, zagotovila lažji in hitrejši razvoj. V letu 2015 se je Slovenija kot tudi druge evropske države soočila z velikim migrantskim valom. Če ne bi bile deležne solidarnosti na ravni EU, bi bil položaj veliko težji. Veliko dejavnikov, da se razvijamo in da smo se sposobni ubraniti pred različnimi tveganji, ki bi nas lahko ogrozila, je vzporedno povezanih tudi z našimi sposobnostmi in dejstvom, ali smo toliko osveščeni in ali se zavedamo, da denar v proračun Evropske unije ne samo vplačujemo, ampak smo ga sposobni pripeljati nazaj v državni proračun. Ministrstvo za notranje zadeve je vse od leta 1999 dejavno na področju prejemanja pomoči in črpanja EU sredstev, kar je prispevalo k razbremenitvi državnega proračuna kot tudi k dvigu standardov na različnih ravneh delovanja. Izvrševanje proračuna, tako proračuna Republike Slovenije kot tudi proračuna EU, mora potekati v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, preprečiti je treba vsa finančna tveganja, kar pomeni, da mora biti vzpostavljen in zagotovljen uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole. Zaščita finančnih interesov Evropske unije se začne in konča tudi v ustrezni organizacijski strukturi finančnega upravljanja in finančne kontrole vseh virov EU sredstev, ki v nadaljevanju lahko zagotovijo pravilno in smotrno porabo sredstev. Znaten del sredstev iz proračuna EU je namenskih in jih država lahko črpa le na podlagi projektov, ki jih odobri Evropska komisija. Ministrstvo za notranje zadeve finančnih sredstev iz evropskega proračuna ne prejema samodejno, temveč je višina prejetih sredstev odvisna od kvalitetno pripravljenih programov oz. projektov ter ne nazadnje tudi uspešne vsebinske in finančne implementacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: finančno upravljanje, državni proračun, evropska sredstva, nadzor, Ministrstvo za notranje zadeve, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 1068; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

10.
Vpliv investicij v omrežje za prenos električne energije na konkurenčnost notranjega trga
Duška Godina, 2016

Opis: Eno izmed pomembnejših področij evropske integracije je področje energetike, zato so institucije Evropske unije in posledično države članice v zadnjih dvajsetih letih temu namenile veliko pozornosti. Bistvene značilnosti liberalizacije energetskega trga so sprememba strukture trga, ločitev dejavnosti, dostop tretje strani do omrežij za prenos in distribucijo električne energije in zemeljskega plina, prosta izbira dobavitelja ter ustanovitev neodvisnih regulativnih organov. Postopek liberalizacije že daje vidne rezultate, saj so se veleprodajne cene električne energije in zemeljskega plina znižale, odjemalci pa imajo večjo izbiro. Cilj dokončne vzpostavitve notranjega energetskega trga do leta 2014 pa ni bil dosežen. Velika ovira za trgovanje med državami članicami in vključevanje razpršene proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov je pomanjkanje čezmejnih povezav za prenos električne energije. Intenzivno se razvija proces spajanja trgov, ki blaži učinke povečane proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije in zagotavlja pretok električne energije z območja z nizkimi cenami na območje z visokimi cenami. Za nadaljnji razvoj notranjega energetskega trga in doseganje večje povezanosti med državami članicami je pomembno skrbno načrtovanje razvoja omrežij na ravni Evropske unije. Osrednjo vlogo bodo pri tem odigrali projekti skupnega interesa in pravila porabe prihodkov iz naslova dodeljevanja čezmejnih prenosnih zmogljivosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: električna energija, zemeljski plin, investicije, konkurenčnost, čezmejno povezovanje, notranji energetski trg, energetska omrežja, energetska politika, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 1067; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh