Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 20 / 130
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Ustavnopravno varstvo zakonske zveze in družine
Saša Golob Hodnik, 2016

Opis: Zakonska zveza in družina sta pomembna instituta, ki ju pravno varuje Ustava Republike Slovenije in Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, visoke standarde pa opredeljuje tudi pravo Evropske unije. Družina je najbolj naravna in osnovna ter hkrati tudi najbolj ranljiva življenjska skupnost, zaradi česar morajo biti ukrepi države glede družinskega življenja ustrezni, da ne presežejo namena, ki mu sledijo. Država mora predpisati in izvajati le smotrne ukrepe, ki so v življenjskih situacijah pričakovani in hkrati opravičljivi. Zakonska zveza, zunajzakonska skupnost in istospolna partnerska skupnost so prav tako izredno občutljive življenjske skupnosti, ki jih med seboj kreirajo odrasli, pogosto pa so vezane tudi na družinsko življenje. Zunajzakonska skupnost postaja vedno pogostejša oblika partnerske skupnosti, saj se partnerji redkeje odločajo za sklenitev zakonske zveze. Zunajzakonska skupnost prinaša pod določenimi pogoji enake pravne posledice za partnerja, nekatere pa so pridržane izrecno za zakonca. Vedno pogostejša oblika je tudi istospolna partnerska skupnost, ki pravno ni izenačena z različnospolno skupnostjo in vzbuja srdite razprave med strokovno in laično javnostjo. Po večletnih poskusih spremembe zakonodaje je bil letos sprejet Zakon o partnerski zvezi, ki se bo začel uporabljati februarja 2017 in za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, a brez možnosti posvojitev in postopkov biomedicinske oploditve. Pomembno za družino in zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost in istospolno partnersko skupnost je tudi mednarodno pravno varstvo, ki ima s svojimi obsodbami držav članic veliko moč vpliva na nacionalne zakonodaje. Magistrsko delo nudi celovit pregled slovenske in evropske zakonodaje ter sodne prakse, ki je odsev trenutnih aktualnih družbenih razmer in pokaže morebitne potrebe po spreminjanju predpisov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, istospolna partnerska skupnost, Ustava Republike Slovenije, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 1179; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (863,62 KB)

12.
Slovenstvo na avstrijskem Koroškem v luči slovenske narodne skupnosti ter političnih in domovinskih organizacij večinskega naroda
Špela Gomboc, 2016

Opis: Ne moremo mimo dejstva, da se koroški Slovenci skozi vso zgodovino vključujejo v avstrijske politične stranke in poskušajo biti del političnega prostora. Žal pa se avstrijske politične stranke skozi zgodovino niso pokazale kot tiste, ki bi bile slovenski narodnostni skupnosti v Republiki Avstriji izrazito naklonjene. Danes, ko so človekove pravice domala dnevna aktualna tema vsakega demokratičnega političnega prostora, se nam samoumevno zastavljajo vprašanja, če je slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem politično sprejeta kot njeno dejstvo oziroma se še vedno najdejo taki, ki se ukvarjajo z vprašanjem vindišarstva na eni strani in slovenstva na drugi ter razlikami med njimi. Zanima nas tudi, če so prepričanja o (ne)obstoju Vindišarjev obratno sorazmerna z odnosom avstrijskih političnih strank in domovinskih organizacij do pravic, ki gredo slovenski manjšini. Zato temo širimo, da bi izvedeli, kako vindišarska društva opredeljujejo svojo identiteto in gledajo na koroške Slovence ter njihove pravice. S tem delom ugotavljamo umestitev slovenske narodne skupnosti v avstrijsko okolje na Koroškem, s tem pa tudi sprejetost te v političnih krogih in med predstavniki koroških Slovencev. Raziskavo podpiramo s pregledom zgodovinskih dejstev, pravne podlage in skozi intervju s pričevanji nekaterih vidnejših predstavnikov te manjšinske skupnosti, predstavniki avstrijskih političnih strank in predstavniki nekaterih tako imenovanih domovinskih organizacij. Kritično prikazujemo trenutne razmere in umeščenost slovenske narodne skupnosti v avstrijsko okolje ter prizadevanja politike za priznanje slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji in njeno uveljavljanje. Raziskava daje pomembne zaključke o odnosu avstrijskih domovinskih organizacij in tudi uradne politike do slovenske manjšine v Republiki Avstriji, še posebej ker v zadnjem času v tem oziru ne zasledimo nobene vidnejše primerjave. V najbolj bistvenih delih naših zaključnih sklepanj ugotavljamo, da prepričanja o (ne)obstoju Vindišarjev niso obratno sorazmerna z odnosom avstrijskih političnih strank in domovinskih organizacij do pravic, ki gredo slovenski manjšini. Še vedno pa zaznavamo "vindišarski" boj z izpovedano slovensko manjšino glede "količine" pravic, ki gredo eni ali drugi strani. Morda pa so prav vindišarska prizadevanja, da bi - tako kot koroški Slovenci - dosegli svojo ustavnopravno zaščito tisto, kar jih nezavedno spominja na svoje pravo poreklo, pa čeprav preko izražanja "windisch", ki v je v izvornem pomenu tako ali tako sinonim za slovenstvo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Koroški Slovenci, Vindišarji, Brambovci, Heimatdienst, varstvo manjšin, plebiscit, Avstrijska državna pogodba, Slovenija, Avstrija, Magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 1086; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

13.
Primerjava inovacijske politike Slovenije in Finske
Regina Gruden, 2016

Opis: Slovenija si je v vseh resolucijah, ki zadevajo znanost, zadala visoke cilje. Ali jih tudi dosega ali ne, pa se sprašujejo večinoma samo znanstveniki in zaposleni na znanstvenih institucijah in univerzah. Večine Slovencev znanost ne zanima, jemljejo jo kot oddaljen, odvečen in nepotreben element, nemalokrat kot breme v proračunu, kot dejavnost, ki jo je treba financirati, vendar od nje ni pričakovati kakšnega povratnega finančnega učinka. Znanstveniki pa večinoma ugotavljajo, da vlaganja v slovensko znanost zaostajajo za razvitimi državami in da se razmere za raziskovalno delo in raziskave kljub visokoletečim resolucijam ne izboljšujejo. Slovenski znanstveniki tako preveč časa, ki bi ga lahko kreativno uporabili za ustvarjanje presežkov, izmenjavo znanja s kolegi po svetu in sodelovanje z gospodarstvom, porabijo za reševanje vsakodnevnih eksistenčnih problemov, zaradi česar je njihovo znanje vse premalo uporabljeno v praksi. Finska je v Evropi vodilna med gospodarsko in družbeno izrazito odprtimi državami, na prodročju inovacij je že leta na prvem mestu. S svojo odprtostjo lahko na eni strani izkorišča evropski in globalni trg za vse bolj omejeno prodajo lastnih izdelkov in storitev, na drugi strani pa potenciale globalnega trga vse bolj vključuje v svoj razvoj. Na osnovi povsem praktične primerjave normativov in rezultatov, usmeritev in želja sem razložila, česa v slovenski znanosti še nismo storili, da bi se s svojimi rezultati na področju inovacij bolj približali vodilni državi v Evropi, torej Finski. Dejstvo je, da je Finska v zadnjih letih odprla dvanajst tisoč visoko kakovostnih delovnih mest in sklenila več tisoč poslov. Iz Slovenije pa je v tem času odšlo vsaj 400 mladih doktorjev znanosti. Izkušnje učinkovite Finske inovacijske politike so lahko dobra osnova za izvedbo popravkov na področju zakonodaje in financiranja inovacijske dejavnosti v slovenskem okolju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: inovacijska politika, nacionalni inovacijski sistem, raziskave, razvojna politika, razvojna strategija, Obzorje 2020, Slovenija, Finska, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 1217; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (935,78 KB)

14.
Prispevek policijske misije Evropske unije na palestinskih ozemljih pri zagotavljanju varnosti zahodnega brega
Gregor Hodnik, 2016

Opis: V magistrski nalogi sem predstavil delovanje policijske misije Evropske unije na palestinskih ozemljih (EUPOL COPPS) in opisal njen vpliv na varnost v tej regiji ter obenem ocenil pomen sodelovanja slovenske policije v tej policijski misiji za Republiko Slovenijo in slovensko policijo. Kot slovenski policist sem 18 mesecev opravljal naloge svetovalca palestinski policiji v policijski misiji Evropske unije EUPOL COPPS (angl. Coordinating Office for Palestinian Police Support) na Zahodnem bregu. Policijska misija EUPOL COPPS je del skupne varnostne in obrambne politike EU, njen cilj pa je prispevati k stabilnosti v tej regiji. Ta policijska misija spada med misije za izgradnjo institucij in zmogljivosti ter kot taka spada med najbolj zahtevne in kompleksne. Magistrska naloga podaja odgovore na postavljene hipoteze in tako seznanja ožjo in širšo javnost o delu policijske misije EUPOL COPPS, o njenem pomenu za regijo, v kateri se nahaja, in o pomenu sodelovanja za RS in njeno policijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policija, mednarodne operacije, mednarodne misije, varnostna politika, obrambna politika, palestinska civilna policija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 1365; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

15.
Finančni mehanizem EGP in norveški finančni mehanizem v Sloveniji
Silvija Jakopovič, 2016

Opis: Države donatorice - Islandija, Liechtenstein in Norveška - s finančnimi sredstvi prispevajo k redukciji razlik med državami upravičenkami, vključenimi v Evropski gospodarski prostor. Slovenija je bila do sredstev iz Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma upravičena v programskem obdobju 2004-2009 in v programskem obdobju 2009-2014; slednji se trenutno še izvaja. V programskem obdobju 2004-2009 je bilo Sloveniji skupno dodeljenih 18,594 milijona EUR bruto sredstev iz navedenih mehanizmov. Pri črpanju sredstev je bila naša država zelo uspešna, saj ji je bilo izplačanih več kot 93 % vseh dodeljenih sredstev, kar jo uvršča na peto mesto med petnajstimi državami, ki so bile upravičene do navedenih sredstev. Za tekoče programsko obdobje 2009-2014, ki se v načinu izvajanja bistveno razlikuje od predhodnega sistema, je Sloveniji na voljo 26,9 milijona EUR bruto sredstev za izvajanje programov, ki imajo različne prioritetne vsebine. Ker je eden od dveh ključnih ciljev finančnih mehanizmov krepitev bilateralnih odnosov med državami udeleženkami, je Slovenija del dodeljenih sredstev namenila za njihovo krepitev; ta so signifikantno pripomogla h krepitvi odnosov med Slovenijo in državami donatoricami. Sredstva finančnih mehanizmov pomenijo pomemben vir financiranja projektov iz različnih področij, saj so na voljo za različna vsebinska področja in organizacije z različnim pravnim statusom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: finančni mehanizmi, Evropski gospodarski prostor, Norveški finančni mehanizmi, bilateralni odnosi, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 1418; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (943,15 KB)

16.
Pravni vidiki udeležbe slovenskega podjetja na azerbajdžanskem trgu
Darija Jamnik, 2016

Opis: Mnoga slovenska podjetja se zaradi znižanja gospodarske rasti in konkurence na domačem trgu odločajo za širitev na bolj oddaljene trge. Republika Azerbajdžan, kavkaška dežela ognja, ki je zelo bogata z nafto, predstavlja našemu gospodarstvu oziroma podjetjem velik izziv na področju mednarodnega sodelovanja. Za gospodarska podjetja je med drugim pomembno, da imajo stabilno poslovno okolje, torej ustrezno zakonodajo ter pravosodni sistem, ki deluje hitro in pravično. Pri tem ima pomembno vlogo tudi država ter vse njene institucije. Magistrska naloga z raziskovalnim pristopom prouči slovensko in azerbajdžansko zakonodajo ter le-to analizira tudi v odnosu do Evropske unije oziroma njenih smernic. Izpostavljen je primer dobre prakse internacionalizacije podjetja na azerbajdžanski trg. Raziskovanje obsega tudi problematiko mednarodnega sodelovanja, s katero se srečujejo akterji, zlasti glede pomoči naše države pri osvajanju tujega trga ter nadaljnjih pričakovanj od azerbajdžanskega trga. Rezultati magistrske naloge kažejo na nujnost sprememb in odpravo pomanjkljivosti na področju gospodarske politike mednarodnega sodelovanja ter nujno zagotovitev temeljnih pogojev za vzdržno gospodarsko rast in razvoj v Republiki Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno sodelovanje, poslovno okolje, internacionalizacija, slovenska podjetja v tujini, azerbajdžanski trg, Slovenija, Azerbajdžan, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 1154; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (13,00 MB)

17.
Organizirani kriminal kot vir ogrožanja mednarodne in nacionalne varnosti
Bor Jeglič, 2016

Opis: V magistrskem delu je predstavljen razvoj strateškega koncepta odkrivanja in preprečevanja organizirane kriminalitete na mednarodni ravni, v okviru Evropske unije in na nacionalni ravni ter ukrepi, ki naj bi pripomogli k učinkovitejšemu zoperstavljanju temu relativno novemu družbenemu fenomenu. Mednarodna skupnost na ta kriminalni izziv v preteklosti ni odgovarjala usklajeno. Kljub množici sprejetih ukrepov, le-ti niso bili zadostni in sistemsko povezani. Glede na kazalce in napovedane trende ter vire ogrožanja s strani organiziranih kriminalnih združb, bi bilo potrebno nadgraditi obstoječo ali celo oblikovati novo razvojno paradigmo na tem področju. Organizirana kriminaliteta ima transnacionalne značilnosti in brez izgradnje skupne mednarodne strategije in sodelovanja v njenem preiskovanju smo obsojeni na neuspeh. Ob tem tudi ne gre spregledati dejstva, da s klasičnimi preiskovalnimi metodami praktično ni več mogoče učinkovito preiskovati hujših kaznivih dejanj, sploh pa dejavnosti organiziranih kriminalnih združb. Uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov predstavlja zato nekakšen ˝sine qua non˝ sodobnega odkrivanja teh dejavnosti, pri čemer so čeri njihove čezmerne uporabe in s tem tudi možnosti kršenja človekovih pravic večstranske. Različna organiziranost preiskovalnih organov posameznih držav, neenotni dokazni standardi in pravne podlage za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov ter njihova časovna omejenost v dobršni meri zmanjšujejo ali celo onemogočajo učinkovitost zoperstavljanja hujšim oblikam kaznivih dejanj in organizirani kriminaliteti. Na podlagi primerjalne analize teh standardov med posameznimi državami smo opredelili spremembe, ki bi lahko tako na sistemski, zakonodajni in operativni ravni omogočile višjo raven usklajenosti v slovenski preiskovalni praksi in s tem zagotovili učinkovitejše zoperstavljanje dejavnostim organiziranih kriminalnih združb.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, mednarodna varnost, nacionalna varnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalistično-obveščevalni model preiskovanja, prikriti preiskovalni ukrepi, človekove pravice, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 1591; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

18.
Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih
Tanja Jevnikar, 2016

Opis: V današnjem času je raziskovanje zadovoljstva in motivacije zaposlenih čedalje bolj pomembno področje, saj le zadovoljen in motiviran zaposleni pozitivno prispeva k uresničevanju ciljev organizacije. Menim, da gre za izredno pomembno in hkrati zelo občutljivo temo. Poudariti želim pomembnost menedžmenta človeških virov in posebnosti javnega sektorja na tem področju. V svojem magistrskem delu se bom osredotočila na zadovoljstvo in motivacijo zaposlenih v javni upravi, bolj podrobno se bom osredotočila na zadovoljstvo in motivacijo zaposlenih na Upravni enoti Trebnje, ki je na tem področju v zadnjih letih zelo uspešna. Upravna enota Trebnje se mi zdi primerna upravna enota, saj bo letos že enajsto leto zapored izvajala anketiranje zaposlenih o njihovem delu oz. zadovoljstvu z zaposlitvijo na upravni enoti. Dosedanji rezultati kažejo, da je rezultat zadovoljstva zaposlenih posledica prispevka vodstva in vseh zaposlenih k vrednotam sodobne javne uprave, ki jo skupaj razvijajo z uporabo različnih sistemov, orodij in modelov. Pri tem pa kot najpomembnejši element dodane vrednosti kvalitetnemu delovanju prepoznajo v vseh zaposlenih, ki s svojo etično, kulturno in karierno naravnanostjo sledijo tem ciljem. Da organizacija dosega zastavljene cilje, mora zagotoviti kvalitetno vodenje na vseh ravneh. Z dobrim vodenjem se zagotovi visoka stopnja motiviranosti zaposlenih. Z motiviranostjo zaposlenih se izboljšujejo delovni rezultati zaposlenih (izboljšanje kakovosti upravnih storitev, izboljšanje učinkovitosti ...), hkrati pa se povečuje zadovoljstvo zaposlenih. Ustrezno ravnanje z ljudmi pri delu postaja ključ do uspeha vsake organizacije. Dobra organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih imata neposreden vpliv na ključne elemente uspešnosti in učinkovitosti organizacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motivacija, zadovoljstvo zaposlenih, poslovna komunikacija, človeški viri, javna uprava, upravne enote, Trebnje, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 2009; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (701,03 KB)

19.
Državljanska vojna v luči mednarodnega prava
Lara Kaiser, 2016

Opis: Osrednja ideja magistrskega dela je predstaviti in opredeliti se do še vedno trajajoče državljanske vojne v Siriji, ugotoviti razloge, zaradi katerih je do slednje prišlo, opredeliti se do vseh, v konflikt vpletenih akterjev, tako notranjih kot zunanjih, ter slednje povezati z mednarodnim pravom, katero predstavlja osnovo za mednarodne intervencije na tujih ozemljih suverenih držav s strani mednarodne skupnosti. Sledeče delo se tako začenja z opredelitvijo pojma države in njenih temeljnih pojmov, nadaljuje s področjem vojne in državljanske vojne, opisuje mednarodno pravo in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter preide na revolucionarnost arabske pomladi, katere sprožitev v začetku leta 2010 je igrala ključno vlogo pri nastanku dogodkov v Siriji. Delo prav tako predstavlja Sirijo in njeno zgodovino, demografijo, etnično in versko heterogenost ter vladajoči politični režim od njene osamosvojitve dalje. Magistrsko delo podaja kritičen pogled na odnos in reakcije mednarodne skupnosti, njeno impotenco in indiferenco pri dolgotrajnem iskanju rešitve kot tudi neuspele poskuse posredovanja iz razloga končanja državljanske vojne v Siriji, ki je povzročila največjo humanitarno krizo moderne zgodovine.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: državljanska vojna, arabska pomlad, človekove pravice in temeljne svoboščine, mednarodno pravo, Sirija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 1317; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (937,84 KB)

20.
Nujna medicinska pomoč in zdravstvena oskrba na javnih prireditvah
Anja Kaloper, 2016

Opis: V magistrski nalogi z naslovom ˝Nujna medicinska pomoč in zdravstvena oskrba na javnih prireditvah˝ sem raziskovala področje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah, podrobneje problematiko, ki se je pojavljala na tem področju, in reševanje le-te ter reševanje upravnih postopkov v zvezi s to temo. V zvezi s temo sem najprej raziskala področje pravice do javnega zbiranja, in sicer skozi Ustavo Republike Slovenije, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah. Pri tem sem obravnavala tudi Evropsko konvencijo o nasilju in nedostojnem obnašanju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, ter Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. Omenila sem tudi Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Prav tako sem vključila odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije in sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. V nadaljevanju sem navedla področje normativne ureditve javnih zbiranj v Republiki Sloveniji, podrobneje pa na področju zdravstvenega varstva na javnih prireditvah, za katere je treba pridobiti dovoljenje pristojnega organa. Predvsem sta me zanimala problematika v upravnih postopkih na tem področju ter reševanje le-te. Omenjeno temo sem obravnavala tudi skozi normativno ureditev tega področja v Republiki Avstriji, Republiki Hrvaški, Republiki Poljski ter Republiki Finski. Pri raziskovanju hipoteze sem analizirala še vprašalnike, ki sem jih posredovala upravnim enotam, pristojnim za izdajo dovoljenj za izvedbo javnih prireditev, če gre za prireditev na javni cesti, če predstavlja izredno uporabo ceste; za mednarodno športno prireditev in člansko tekmovanje v kolektivnih športih, če na njem sodeluje vsaj en klub prve državne lige; za prireditev, na kateri se uporabljajo odprt ogenj oziroma predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi ali premoženje; za prireditev, na kateri se pričakuje več kot tri tisoč udeležencev. Vprašalnik sem posredovala tudi javnim zdravstvenim zavodom, da bi pridobila podrobnejše odgovore v zvezi z zdravstvenim varstvom na javnih prireditvah. V magistrski nalogi sem v zvezi s prej navedenim ugotavljala, ali v omenjenih državah članicah Evropske unije obstajajo primeri dobrih praks na področju normativne ureditve zdravstvenega varstva na javnih zbiranjih. Ugotavljala sem tudi, ali so primeri dobrih praks na področju dela upravnih enot in zdravstvenih zavodov, ki bi jih bilo primerno prenesti na področje normativne ureditve v Republiki Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javne prireditve, nujna medicinska pomoč, zdravstvena oskrba, zdravstveno varstvo, pravica do javnega zbiranja, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 1098; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh