Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


41 - 50 / 130
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Pravica do pomoči po naravnih nesrečah
Andreja Potočnik, 2016

Opis: Podnebne spremembe prinašajo v kmetijski prostor številna tveganja. Kmetovalec mora upoštevati tako biotske kot abiotske dejavnike za uspešno rast kmetijskih kultur. Prav tako je pomembno ozaveščanje kmetovalca pri ustrezni izbiri kmetijske površine. S tem mislimo na zgradbo in sestavo tal, vsebnost mineralov v prsti, slojevitost tal, pojavnost organizmov, ki pripomorejo k nastajanju humusa, idr. Vse te pojave lahko omilimo s pravočasnim in efektivnim pristopom (1) seznanjanja ljudi o ustrezni izbiri obdelovalne površine in agrotehničnih ukrepov, (2) s podajanjem ustreznega strokovnega znanja kmetovalcu, (3) s kontrolo varne in racionalne rabe pesticidov ter ostalih biokemijskih pripravkov. Magistrsko delo temelji na razčlembi in podrobni analizi nacionalnega dodeljevanja pomoči pri naravnih nesrečah od leta 2003 do 2013. Prav tako je v delu predstavljena shema sofinanciranja zavarovalnih premij za kmetijske pridelke in živali ter primer bolezni, ki ga financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Obravnavana so določila, ki se navezujejo na dotično tematiko, sprejeta z akti upravnega sodišča. V inovativnem delu komparativno analiziramo učinkovitost avstrijskega in španskega sistema za dodeljevanje pomoči ter podajamo inovativne predloge za izboljšave dosedanjega sistema v slovenskem prostoru. Po primerjalni analizi avstrijskega modela kmetijskega zavarovanja ugotavljamo, da tam delo opravljajo neodvisni kmetijski strokovnjaki. Ocenjujejo območja, ki jim niso poznana, zato da se zagotovijo pravilni, zlasti pa objektivni odstotki poškodovanosti na posameznih kmetijskih kulturah. Izpostaviti je potrebno, da oškodovanci prejmejo denarno pomoč v roku dveh mesecev. Zatorej v želji po zagotovitvi pravične in enakopravne ocene poškodovanosti na kmetijskih kulturah ob naravnih nesrečah podajamo naslednjo alternativno rešitev: komisije za ocenjevanje škode v kmetijstvu naj opravijo cenitev izven svojih krajevnih pristojnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: naravne nesreče, podnebne spremembe, kmetijstvo, agrotehnični ukrepi, zavarovalne premije, dodeljevanje pomoči, ocena škode, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1061; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

42.
Subjekti organiziranega ravnanja s komunalnimi odpadki in nadzor nad njimi
Aleš Potočnik, 2016

Opis: Nadzor nad subjekti organiziranega ravnanja s komunalnimi odpadki se po občinah v Sloveniji izvaja na različne načine, kar je posledica različne organiziranosti občinskih inšpekcijskih služb, še bolj pa neenotne in tudi ne dovolj jasne zakonodaje. Povzročitelji komunalnih odpadkov so v veliki meri vključeni v javne sisteme odvoza le-teh, vendar se še vedno najdejo posamezniki, ki se bolj ali manj namerno ali spretno izognejo tej obveznosti. V teh primerih je potrebno hitro ukrepanje, saj v nasprotnem primeru tovrstne kršitve negativno vplivajo na ceno storitve in na tiste, ki so v sistem vključeni. Prav tako se veliko komunalnih odpadkov odstrani na nepravilen način, največkrat se kurijo ali odvržejo v naravo, kar je velikokrat tudi posledica ne vključenih subjektov v organiziran sistem ravnanja s komunalnimi odpadki. V magistrskem delu smo pregledali slovensko zakonodajo s področja komunalnih odpadkov, predvsem z vidika vključenosti subjektov v odvoz komunalnih odpadkov in nadzor nad ravnanjem subjektov s komunalnimi odpadki z vidika občinskega inšpekcijskega nadzora. Tako je predstavljen nadzor nad vključenostjo subjektov v odvoz odpadkov, kot tudi nad nepravilnim ravnanjem z odpadki. Predstavljen je občinski inšpekcijski nadzor na tem področju, prav tako tudi obravnava prekrškov. Zanimale so nas izkušnje občinskih inšpektorjev po Sloveniji, pomanjkljivosti sistema vključitve subjektov v odvoz odpadkov in pomanjkljivosti nadzora in seveda tudi pozitivne izkušnje. Ne nazadnje smo v magistrskem delu še preverili, kako je vključenost subjektov v odvoz komunalnih odpadkov in nadzor urejen v sosednji Republiki Avstriji, kjer na podlagi statističnih podatkov velja, da imajo enega najboljših sistemov ravnanja s komunalnimi odpadki.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: komunalni odpadki, povzročitelji odpadkov, ravnanje z odpadki, odvoz odpadkov, inšpekcijski nadzor, Slovenija, Avstrija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1013; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

43.
Policijski postopki z migranti - nevarnosti diskriminacije
Dejan Ravš, 2016

Opis: Policisti mnogihdržav se pri opravljanju svojega poklica pogosto srečujejo z migrantiin migracijami, ki so lahko regularne ali neregularne. Z njimi imajo postopke med opravljanjem kontrole cestnega ali drugega prometa, med nadzorom državne meje, med vzdrževanjem javnega reda in miru, med preiskovanjem kaznivih dejanjter ob drugih priložnostih, ki jih narava policijskega dela zahteva. V postopkih z migranti pa policisti lahko oziroma policisti smejo, glede na okoliščine, uporabljati tudi zakonsko predpisana pooblastila. Med uporabo pooblastil morajo paziti, da le teuporabljajo samo in izključno v skladu z zakonskimi določili, saj bi s prekoračitvijo le teh lahko posegli v človekove pravice in temeljne svoboščine. Zavedamo se, da so tudi policisti dovzetni na družbene vplive, zato se tudi policistom lahko zgodi, da zaradi svojih pogledov in prepričanj, ki so se jim izoblikovali tekom njihovega življenja, podležejo skušnjavam in med opravljanjem svojega poklica naredijo napake. V kolikor gre za manjše napake, ki se jih nekako da odpraviti ali popraviti, to niti ni takšna težava, v kolikor pa so te napake takšne narave, da so zaradi njih kršenečlovekove pravice in temeljne svoboščine, pa za le te ni opravičila. Med takšne neoprostljive in nedopustne napakespada tudi diskriminacija.Prav temu problemu se bomo posvetili med raziskovanjem teme magistrske naloge,ki se nanaša na diskriminacijo policistov med njihovimi postopki z migranti.Pri tem se bomo osredotočili na vzroke, zakaj do takšnih postopkov prihaja in na kakšen način lahko policistidiskriminacijo protimigrantom izkazujejo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: migranti, policija, diskriminacija, ilegalni prestopi, državne meje, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1217; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

44.
Pravni vidiki Schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško s poudarkom na (dnevni) delovni migraciji
Stanislav Sobočan, 2016

Opis: Uspešnost integracij, mobilnost delavcev in migracije so le del učinkov, ki jih je prinesla Evropska unija. Nadnacionalna institucija, ki dopolnjuje državljanstvo posamezne nacionalne države in v kateri se odraža primarna narava prava Evropske unije, pomeni napredek v pojmovanju poenotene Evrope, hkrati pa ugotavljamo, da svoboda gibanja in mobilnost delavcev zmanjšujeta socialne pritiske v najrevnejši delih Unije tudi za tiste, ki ostajajo doma. S prostim pretokom delovne sile ustvarjamo možnosti za jasnejše in učinkovitejše gospodarske politike Unije, poleg tega pa mobilnost delovne sile pozitivno vpliva na gospodarski razvoj v določenih območjih, vendar je potrebno izpostaviti ugotovitev, da imigracije v določena območja ne prinašajo samo pozitivnih stvari. Kot manj sprejemljivo se ugotavlja dejstvo, da so ponavadi imigranti podvrženi asimilacijskim tokovom, možnemu zavračanju lokalnega prebivalstva, zmanjša se lahko tudi dinamičnost kapitala in gospodarstva v emigracijskih območjih. Kot ustrezen protiukrep tem ugotovitvam se postavljata pravilno oblikovanje in razvoj učinkovite regionalne politike, ki bi poskrbela za razvoj delovnih mest v gospodarsko manj razvitih delih Evropske unije. Ko govorimo o praktični in operativni uporabi pravnih norm Shengenske konvencije, lahko ugotovimo, da postavlja politika prebivalce tretjih držav v manj privilegiran položaj, kar pomeni, da so podvrženi ostrejši in doslednejši kontroli ob vstopu v schengensko območje in da so v primeru kontrole v notranjosti tudi podvrženi neprijetnim posledicam. V tem primeru se ugotavlja, da so ob formalni kontroli (tudi v primeru, da niso kazensko odgovorni oz. niso povzročili nobenih dogodkov ali prestopkov, ki bi podlegali kakršni koli obliki prijave) njihovi podatki zabeleženi v informacijski sistem EU (SIS), ki je enoten in daje možnost vpogleda vsem organom na področju varnosti v EU. Seznami pa so lahko tudi pozitivni, ko gre npr. za pregon osumljencev oz. storilcev kaznivih dejanj. Ugotavljamo, da predstavlja shengenska meja dejansko ugodnost za prebivalce znotraj zunanjih meja območja; za državljane EU, ki še niso v schengenskem območju, pa pomeni le manjšo oviro zaradi kontrole dokumentov. Za vse državljane tretjih držav (kar je Sloveniji najbližja Hrvaška) pa lahko pomeni resno oviro ob vstopu, pridobivanju vizuma, delovnega dovoljenja ali dovoljenja za bivanje. Operativna uporaba pravnih norm sicer zaenkrat ugotavlja, da praksa zavračanja v tem obdobju ni pravilo, vendar se število dogodkov, ki vplivajo na zavrnitev vstopajočih in vrnitev tistih, ki bivajo v Sloveniji ilegalno, ob dosledni uporabi pravnih norm skokovito povečuje, kar dokazujemo v nadaljevanju dela. V času nastajanja dela je Republika Hrvaška postala članica EU, vendar še vedno ostaja zunaj schengenskega območja, kar pomeni določena razlikovanja do članic EU znotraj navedenega območja. Prebivalci Republike Hrvaške več niso državljani tretjih držav, ampak državljani EU, ki morajo prehajati schengensko mejo. Vse relacije, ki se pojavljajo na področju dnevnih delovnih migracij zaradi pravnih ovir, vplivov in zahtev, se urejajo na ravni skupnega schengenskega zakonika, na podlagi zakonov, uredb in sklepov, ki jih sprejemata Svet EU in Evropski parlament in so del zakonikov posameznih držav članic kot del skupne pravne podlage.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: schengenska meja, schengensko območje, schengensko pravo, Slovenija, Hrvaška, države članice EU, dnevni delovni migranti, zakon o tujcih, delovna dovoljenja, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1288; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

45.
Nedovoljeno prirejanje iger na srečo
Saša Stefanišin, 2016

Opis: Prirejanje iger na srečo je na državni ravni izključna pravica Republike Slovenije. Igre na srečo se lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa in zato je potreben nadzor nad vsemi oblikami prirejanja iger na srečo. Še posebej je potreben nadzor nad nedovoljenim prirejanjem iger na srečo, ki poteka brez dovoljenja oz. koncesije pristojnega organa Republike Slovenije. Nadzor nad nedovoljenim prirejanjem iger na srečo je zelo pomembna komponenta nadzora države nad privilegiranimi dejavnostmi, kot so igre na srečo. Igre na srečo naj bi se izvajale v nadzorovanem okolju, kjer ni prostora za kriminal in nepoštene prakse, in naj bi udeležencem iger na srečo nudile sprostitev. V strategiji razvoja iger na srečo v Republiki Sloveniji je zapisano, da iz omejitvenih določb Zakona o igrah na srečo (ZIS) izhaja skrb države, da se igre na srečo izvajajo v urejenem in nadzorovanem okolju ter da se zagotavljata varstvo potrošnikov in javni red. In prav zaradi teh določb ZIS je potreben nadzor prirejanja iger na srečo, še posebej nad tistimi, ki se prirejajo brez dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa. Nadzor nad nedovoljenim prirejanjem iger na srečo je potreben, da se preprečijo pranje denarja, goljufije in druga kazniva dejanja ali ravnanja v nasprotju z javnim redom, da se zaščitijo mladoletniki in druge občutljive osebe pred škodljivimi vplivi čezmernega igranja iger na srečo ter da se varujejo udeleženci iger na srečo. Nedovoljene igre na srečo se največkrat izvajajo v zasebnih prostorih, pri čemer pa inšpektorji za nadzor prirejanja iger na srečo nimajo dovolj pooblastil, da bi izvajali svoje poslanstvo, ki sta odkrivanje nedovoljenega prirejanja iger na srečo in kaznovanje odgovornih. Prav tako so kazni za tovrstne prekrške majhne v primerjavi z zaslužki, ki jih nudi nedovoljeno prirejanje iger na srečo. Nedovoljeno prirejanje iger na srečo je po 212. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) opredeljeno kot kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen do treh let zapora. Ker pa je nedovoljeno prirejanje iger na srečo tudi prekršek, ga morajo inšpektorji za igre na srečo preganjati po uradni dolžnosti. Zaradi pomanjkanja inšpektorskih pooblastil se srečujejo s težavami pri pridobivanju dokazov, da gre za nedovoljeno prirejanje iger na srečo. Zaradi teh težav in verjetno tudi politične odločitve o ukinitvi Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo postaja nadzor nad nedovoljenim prirejanjem iger na srečo bolj kot ne nuja, ne pa prioriteta nadzornega organa.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: igre na srečo, kazniva dejanja, organizirani kriminal, nadzor, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1315; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

46.
Učinkovito raziskovanje dejavnikov nastanka prometnih nesreč
Robert Strah, 2016

Opis: Osrednja tema magistrske naloge je učinkovito raziskovanje dejavnikov nastanka prometnih nesreč, ki je namenjeno ugotavljanju vzročne povezave med prometnimi nesrečami in tehničnim stanjem vozil, cestno infrastrukturo ter psihofizičnim stanjem voznika. Naloga jasno pojasnjuje, na kakšen način naj bi Republika Slovenija zagotovila učinkovit sistem neodvisnega raziskovanja dejavnikov nastanka prometnih nesreč. Na podlagi utemeljevanja aktualne slovenske kot tudi evropske zakonodaje je preučevani sistem možno izvajati v okviru aktualnega pravnega reda in področne zakonodaje, vsekakor pa je za učinkovit in poenoten sistem potrebno stremeti k sprejemu evropskih področnih smernic ter dopolnitvi zakonodaje, kar je konkretno tudi predlagano. V nalogi je na osnovi primerov dobrih praks iz tujine, aktualne nacionalne zakonodaje in evropskih usmeritev ter prilagoditve finske VALT metode za potrebe raziskav prometnih nesreč v Republiki Sloveniji utemeljen koncept učinkovitega raziskovanja dejavnikov nastanka prometnih nesreč, ki ponuja predlog smernic za raziskavo dejavnikov nastanka prometnih nesreč in izvedbo usposabljanj skupin za raziskavo prometnih nesreč.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prometne nesreče, varnost cest, zakonodajni predlogi, protiukrepi, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1129; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

47.
Pravno varstvo kupcev nepremičnin
Andrej Urankar, 2016

Opis: Po naši zakonodaji ima vsak državljan pravico do primernega stanovanja (Ustava RS, 78. člen). Če si ga sam ni sposoben kupiti na nepremičninskem trgu, mora država s svojimi institucijami poskrbeti za reševanje stanovanjske stiske ljudi. Slovenija spada med tiste države v Evropi, ki ima največji odstotek lastniških stanovanj. Posledično zaradi privatizacije družbenih stanovanj je 91 odstotkov lastniških stanovanj, 6 odstotkov stanovanj je v lasti javnega sektorja, lastniki treh odstotkov stanovanj so pravne osebe (Surs, 2016) Zaradi pomanjkljivosti v naši zakonodaji je doslej prihajalo do namernih ali pa nenamernih nepravilnosti pri poslovanju z nepremičninami. Največkrat so bili žrtve prevarantov naivni kupci, ki se pri nakupu nepremičnin niso posluževali usposobljenih nepremičninskih organizacij. Poleg tega je država z nekaterimi lastnimi projekti, s katerimi je želela pomagati kupcem nepremičnin, naredila škodo, ki je ni mogoče sanirati. Med temi so nacionalna varčevalna shema, prepočasna denacionalizacija, ukinjen model financiranja stanovanjske gradnje, prepozna uvedba elektronske zemljiške knjige in katastra stavb. Osrednja pozornost v mojem magistrskem delu je namenjena eni največjih nepremičninskih afer v Sloveniji, tj. kupcem varovanih stanovanj v Zbiljskem gaju, ki je bila temelj sprejetja nove zakonodaje na nepremičninskem področju. Da bi preprečili tega in temu podobne primere, je slovenska vlada sprejela poleg novega Stanovanjskega zakona (SZ-1) tudi Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES) ter Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN).
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nepremičnine, nepremičninski trg, stanovanjske enote, varovana stanovanja, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1276; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (974,02 KB)

48.
Brezposelnost mladih v Zasavju
Lučka Leskovšek Štruc, 2015

Opis: Brezposelnost je družbeni pojav, ki je stalno prisoten v našem okolju. Povečevanje oz. zmanjševanje števila oseb brez zaposlitve sledi gospodarskemu razvoju in je na nek način naraven pokazatelj stanja v državi. Gospodarska kriza je v zadnjih letih še posebej izpostavila težave mladih iskalcev zaposlitve, ki najbolj občutijo zmanjšano povpraševanje po delavcih, saj delodajalci večinoma dajejo prednost osebam z izkušnjami. Zavod RS za zaposlovanje je v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v letu 2013 izdal poročilo z naslovom Mladi in trg dela. V publikaciji so navedeni nekateri razlogi za povečanje števila brezposelnih mladih po Sloveniji, dodani pa so tudi statistični podatki, ki navedene razloge potrjujejo. Tudi Evropska unija je aktivno pristopila k reševanju problematike nezaposlenosti mladih in sprejela nekatere usmeritve, ki države članice zavezujejo k aktivnemu delovanju. Vlada Republike Slovenije je tako konec januarja 2014 sprejela program Jamstvo za mlade, ki pomeni drugačen pristop k povečanju zaposlenosti mladih iskalcev zaposlitve. Ukrepi, ki so na voljo mladim v prvih štirih mesecih po prijavi na zavodu, so različni, prav tako pa je različna njihova uspešnost glede na regijo izvajanja. Tudi med brezposelnimi mladimi so precejšnje razlike v možnostih za zaposlitev, zato smo se v magistrskem delu osredinili na mlade v Zasavju, ki je kot regija specifična v več pogledih. Odraz vseh težav na tem področju pa je ravno število mladih brez zaposlitve. Danes je že jasno, da omenjeni ukrepi vsaj na tem področju ne prinašajo želenih in pričakovanih rezultatov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zaposlovanje, brezposelnost, mladi, trg dela, Zasavje, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 1371; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

49.
Pravica istospolno usmerjenih oseb do družinskega življenja
Srečko Artenjak, 2015

Opis: Družbena realnost se v zadnjem času spreminja hitreje kot ji pravo lahko sledi. Spreminjajo se družinske oblike, način življenja, pogledi na drugačnost, medtem ko pa so bili univerzalni pravni akti, ki ščitijo človekove pravice in temeljne svoboščine, sprejeti v začetku druge polovice prejšnjega stoletja. Vendar pravo je živo in določbe teh pravnih aktov si lahko generacije razlagajo primerno času, v katerem živijo. V skladu z razvojem spreminjanja družbe se je temu primerno razvijalo tudi gibanje za odpravo diskriminacije istospolno usmerjenih oseb. Aktivizem za odpravo diskriminacije istospolno usmerjenih je zaznan že pred letom 1879, aprila leta 1984 pa se tudi v Sloveniji prične organizirano gejevsko in lezbično gibanje. In če je bila v Sloveniji istospolna usmerjenost kriminalizirana vse do leta 1977, je v sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih postala tema medicinskega problema ter končno v devetdesetih spoznanje, da istospolnost ni duševna motnja. Pravica do družinskega življenja in prepoved diskriminacije spadata med temeljne pravice vsake demokratične in pravne države. Med oblike družinskih skupnosti pa ne spada več le nuklearna oziroma jedrna družina, ampak se le te razlikujejo od družine do družine. Za družino ni več pomembna sestava in spolna usmerjenost staršev, ampak vsebina, torej odnosi v njej, kar dokazujejo tudi različne raziskave, ki se ukvarjajo z življenjem otrok v istospolnih družinah. Slednje pa potrjujejo tudi sodbe ESČP in drugih sodišč.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, družinsko pravo, istospolna partnerska skupnost, pravica do družinskega življenja, posvojitev, diskriminacija, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 1468; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (773,82 KB)

50.
Bivanje tujcev v Republiki Sloveniji po vstopu Slovenije v Evropsko unijo
Jožefa Fridl, 2015

Opis: V Republiki Sloveniji položaj tujcev okvirno ureja Ustava v 13. členu, ki pa ureditev njihovega položaja prepušca zakonodaji. V Republiki Sloveniji vstop in prebivanje tujcev ureja Zakon o tujcih. Do leta 2004, ko je Republika Slovenija vstopila v Evropsko unijo, so za vse tujce veljala enotna pravila. Z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo pa smo postali državljani Republike Slovenije tudi državljani Evropske unije. S tem smo dobili novo kategorijo tujcev, to so državljani Evropske unije, za katere veljajo drugačni pogoji za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji. V pričujočem magistrskem delu smo največ pozornosti posvetili državljanom Evropske unije. Državljani Evropske unije lahko v Republiko Slovenijo vstopijo z veljavno osebno izkaznico ali veljavnih potnim listom in v njej bivajo 90 dni od datuma vstopa, ne glede na razlog vstopa. V zvezi s prebivanjem državljanov Evropske unije je pomembno tudi poznavanje prava Evropske unije, predvsem direktiv, ki jih je Republika Slovenija vnesla v svoj pravni red, torej v Zakon o tujcih. Zato smo četrto poglavje namenili preučevanju direktiv, ki jih je Republika Slovenija prenesla v Zakon o tujcih. Osrednji in najpomembnejši del magistrskega dela je raziskava o pomembnosti izdaje potrdil o prijavi prebivanja za državljane Evropske unije. V raziskavi smo prišli do zaključka, da je o državljanih Evropske unije nesmiselno govoriti kot o tujcih in da bi bilo potrebno evidentiranje državljanov Evropske unije urediti na enak način, kot velja za državljane Slovenije. To pomeni, da bi jim po vstopu v Republiko Slovenijo v register stalnega prebivalstva le prijavili prebivališče, ne bi jim pa izdajali potrdil o prijavi prebivanja. Z zbranimi podatki ministrstva za notranje zadeve in s podatki z nekaterih upravnih enot smo potrdili postavljeno hipotezo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: tujci, zakon o tujcih, prost pretok oseb in delovne sile, potrdilo o prijavi prebivanja, Evropske direktive, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 1115; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (3,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh