101. |
102. Model organiziranosti zunanjega izvajanja informatike : doktorska disertacijaFranc Brcar, 2014, doktorska disertacija Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Menedžment mora v organizaciji izkoristiti vse potenciale za povečevanje uspešnosti in učinkovitosti. Zunanje izvajanje informatike % kot del menedžmenta poslovnih procesov % je ena od možnosti za dosego tega cilja. S projektom zunanjega iz vajanja prenesemo ali oddamo del aktivnosti, celotno aktivnost ali pa celo poslovno funkcijo v izvajanje enemu ali več zunanjim izvajalcem oz. dobaviteljem. Po vzpostavitvi te organizacijske spremembe govorimo o procesu zunanjega izvajanja, katerega moramo stalno nadgrajevati in razvijati. Ključni so odnosi med kupcem in dobaviteljem. Pri raziskovanju se bomo omejili na srednje velike in velike slovenske gospodarske družbe. Namen: Namen in cilj raziskave je, da na znanstveni ravni celovito preučimo stanje na področju zunanjega izvajanj a informatike. Ugotoviti želimo ali se bo raven zunanjega iz vajanja v prihodnosti povečeval a ali se bo zmanjševal a ali bo ostal a nespremenjen a . Poleg tega želimo preučiti pomembnost argumentov za zunanje izvajanje in kakšna je pomembnost argumentov proti . Pomembne so tudi razlike na področju zunanjega izvajanja srednje velikih in velikih organizacij. Na podlagi vseh spoznaj raziskave želimo oblikovati model zunanjega izvajanja informatike, ki bo odražal stanje tega področja . Na men raziskave je tudi strokoven prispevek, to so spoznanja, katera bo lahko menedžment takoj uporabil pri sprejemanju odločitev pri svojem delu. Metoda: Izdelali smo vprašalnik. Anketo smo izvedli v 141 srednje velikih in velikih gospodarskih družbah. Za obdelavo podatkov smo uporabili naslednje statistične teste: opisno statistiko, frekvenčno statistiko, Wilcoxonov test za dva vzorca, Wilcoxonov test za parne vzorce, statistiko korelacij, hi - kvadrat test in binarno logistično regresijo. Rezultati: Razvoj Slovenije je nekaj let v zaostanku za razvitim svetom, zato bo pomembnost zunanjega izvajanja informatike za menedžment v naslednjih letih še naraščala. Raven zunanjega izvajanja poslovnih procesov in raven zunanjega izvajanja informatike se bo v naslednj ih letih še povečeval a . Ugotovili smo, da menedžment z niževanje stroškov ne postavlja na prvo mesto med argument e za uvedbo zunanjega izvajanja . Vsi argumenti za uvedbo pa seveda služijo za izboljšanje poslovanja in s tem tudi k celotnemu zniževanju stroškov poslovanja. Pomembna ugotovitev raziskave je tudi, da so srednje velike organizacije na področju zunanjega izvajanja informatike uspešnejše od velikih in da dosegajo višjo raven zunanjega izvajanja. To je posledica njihove večje dovzetnosti za sprejemanje novosti in večje angažiranosti na področju iskanja novih priložnosti. Na koncu raziskave smo izdelali model, ki ponazarja ali se bo raven zunanjega izvajanja v prihodnosti povečal a ali ne in ugotovi li smo, da na to pomembno vplivajo : (1) kakovost; (2) sposobnost dobaviteljev; (3) inovativnost; (4) standardizacija; (5) tveganje in (6) varnost. Ostali argumenti za uvedbo zunanjega izvajanja informatike , kot npr. (1) zniževanje stroškov in (2) skrajšanj e rokov imajo manjši učinek, ki ni statistično značilen. Organizacija: Prispevek raziskave je tudi v aplikativni uporabnosti. Spoznanja o tem, kakšna je pomembnost posameznih aktivnosti informatike za zunanje izvajanje, kakšna je pomembnost argumentov za zunanje izvajanje in proti temu, kaj vpliva na uspešnost in učinkovitost informatike, kakšne spremembe v informatiki so se že zgodile, se dogajajo in se bodo dogajale tudi v prihodnje kot tudi kako pretekle izkušnje vplivajo na nadaljnje zunanje izvajanje lahko menedžerji pri svojem delu takoj uporabijo. Uporaba teh spoznanj bo imela pozitivne posledice na poslovanje organizacij. Družba: Raziskava neposrednega vpliva na družbo ne bo imela, imela pa bo posredni vpliv. Dogajanje v družbi je namreč odvisno tu di od vsake posamezne organizacije. In če bo ta raziskava vplivala samo na eno organizacijo , se bo to odražalo tudi na ravni družbe. T ako lahko na ravni družbe pričakujemo povečanje konkur enčnosti na narodno - gospodarski ravni . Pričakovano je tudi izboljšanje odnosa do okolja. Originalnost: Ta raziskava je prva tovrstna študija v slovenskem prostoru in predstavlja pomemben prispevek k znanosti na tem področju. Prvi smo na primeru slovenskih srednje velikih in velikih gospodarskih družb uporab ili navedene statistične test e i n na izviren način definirali mo del zunanjega izvajanja. Poleg prispevka znanosti je potrebno podariti tudi strokoven aplikativen prispevek. Omejitve/nadaljnje raziskovanje : V raziskavi smo se omejili na slovenski prostor, zajeli smo samo srednje velike in velike organizacije, obravnavali smo zgolj gospodarske družbe in v modelu smo upoštevali le nekatere dejavnike, lahko pa bi bil model seveda bistveno drugače zasnovan. Aktua lnost tega raziskovanja bo v prihodnosti velika. Predlagani model je vsekakor mogoče izboljšati. Poleg tega bi bilo potrebno raziskati tudi druge modele zunanjega izvajanja informatike, npr. na osnovi argumentov proti zunanjemu izvajanju in glede na pretek le negativne izkušnje. Zanimivo bi bilo narediti primerjavo med Slovenijo in med drugimi primerljivimi gospodarstvi. Raziskati bo potrebno tudi obnašanje mikr o in majhnih gospodarskih družb pa tudi organizacije , kot so: vladne, negospodarske, stor itvene, p rostovoljne, samostojne podjetnike itd.
Ključne besede: informatika, zunanje izvajanje, zunanje izvajanje informatike, management, poslovni proces, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 23.07.2021; Ogledov: 2439; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
103. Model amortizacije človeških virov in kakovost življenja : doktorska disertacijaDavid Bogataj, 2015, doktorska disertacija Ključne besede: delo, upokojevanje, oskrbovalna veriga, pokojninski načrt, management, kakovost, produktivnost, MRP, odločitveni model, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 23.07.2021; Ogledov: 1580; Prenosov: 59
 Celotno besedilo (1,46 MB) |
104. |
105. |
106. Pripadnost kot gradnik modela vodenja zaposlenih v osnovnih šolah : doktorska disertacijaJanko Plešnik, 2019, doktorska disertacija Ključne besede: vodenje, modeli, osnovne šole, ravnatelji, gradniki vodenja, management, pripadnost, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 22.07.2021; Ogledov: 1975; Prenosov: 130
Celotno besedilo (2,63 MB) |
107. |
108. |
109. Organizacijska kultura v Pošti Slovenije d.o.o. : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeCvetko Sršen, 2014, magistrsko delo Opis: Pričujoča magistrska naloga obravnava organizacijsko kulturo na primeru slovenskega nacionalnega poštnega operaterja tj. Pošte Slovenije d.o.o, ki je s svojimi enotami prisoten na celotnem ozemlju Slovenije. Ker na to temo v podjetju ali izven njega do sedaj ni bila narejena empirična raziskava, to pomeni, da bo naša prva na tem področju in v takem obsegu. Glavni namen naloge je predstaviti teoretičen vidik organizacijske kulture v podjetjih, pojasniti pojav in pomen fenomena kulture ter predstaviti tipologijo, na podlagi katere smo z ustreznimi orodji empirično ugotovili organizacijsko kulturo v podjetju in, posledično pogledali kakšne so možnosti za njene morebitne praktične izboljšave v prihodnji praksi. Cilj je odkriti kakšna je organizacijska kultura oziroma kateri tip organizacijske kulture prevladuje v podjetju, za kar smo uporabili že uveljavljeni in zadostno preverjeni Cameronov in Quinnov vprašalnik. Zanimalo nas je ali se bodo pokazale statistično značilne razlike med posameznimi poslovnimi enotami, kot tudi to, ali obstajajo kvalitativno-vsebinske razlike v dojemanju organizacijske kulture med direktorji poslovnih enot in delavci. V ta namen smo opravili še kvalitativno empirično raziskavo z direktorji poslovnih enot s pomočjo poglobljenih intervjujev. Sledila je analiza pridobljenih primarnih podatkov iz anketnih vprašalnikov in intervjujev ter predstavitev in interpretacija pridobljenih rezultatov. Naša domneva, da bomo odkrili precejšnje razlike med posameznimi poslovnimi enotami iz različnih regij Slovenije se je samo delno uresničila, saj smo lahko potrdili le eno od štirih hipotez. Končni rezultat našega prizadevanja je lahko tako osnova za nadaljnje empirične študije v akademskem okolju kot tudi sporočilo menedžmentu velikih podjetjih za boljše razumevanje raziskovanega fenomena in potencialno vodilo za sprejemanje nadaljnjih korakov v vsakdanji poslovni praksi.
Ključne besede: kultura, subkulture, organizacijska kultura, pošta, management, zaposleni
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2021; Ogledov: 3008; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,80 MB) |
110. |
