1. Etični in pravni vidiki nadomestnega materinstva : magistrsko deloIvana Hodak, 2023, magistrsko delo Opis: V rimskem pravu je veljala domneva, da je mama otroka ženska, ki otroka rodi. Z razvojem novih reproduktivnih tehnologij in možnostjo zunajtelesne oploditve ta domneva v mnogih državah ne drži več. Nove reproduktivne tehnologije posameznikom, ki otroka ne morejo ali nočejo imeti po naravni poti, omogočajo alternativne možnosti pridobitve otroka. Ena od možnosti je tudi nadomestno materinstvo, ki je za mnoge edini način, da postanejo starši. Nadomestno materinstvo je pogodbeno razmerje, s katerim se nadomestna mati zaveže, da bo za plačilo ali neodplačno zanosila, donosila in rodila otroka ter ga po rojstvu prepustila nameravanim staršem. Nadomestno materinstvo je kompleksen pojav, ki ustvarja nove oblike družin in družinskih razmerij. Realnost postopka pridobivanja otrok z nadomestnim materinstvom sproža mnoga etična, pravna, sociološka, družbena in medicinska vprašanja. Z razmahom pojava nadomestnega materinstva se širi tudi praksa čezmejnega nadomestnega materinstva, ki je precej nepregledna, zato se pogosto izvaja nestrokovno, neetično in nezakonito. Nadomestno materinstvo na svetovni ravni ni enotno urejeno. Prav zaradi kompleksnosti instituta nadomestnega materinstva in vseh dilem, ki izhajajo iz njega, pa je potreba po nacionalni in mednarodni ureditvi vse večja. V prihodnje bo potrebno sprejeti mednarodni pravni akt, ki bo nadomestno materinstvo urejal celostno, enovito ter na vseh ravneh. V magistrskem delu so zbrane in analizirane obstoječe teorije in ugotovitve dosedanjih znanstvenih in strokovnih raziskav etičnih, pravnih, socioloških, družbenih ter medicinskih vidikov nadomestnega materinstva. Predstavljena je pravna ureditev instituta nadomestnega materinstva na nacionalni in mednarodni ravni. Analizirani so primeri, ki so jih obravnavala nacionalna in mednarodna sodišča. Magistrsko delo predstavlja tudi predlog regulacije instituta nadomestnega materinstva.
Ključne besede: nadomestno materinstvo, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, nadomestna mati, nameravani starši, otrok, starševstvo
Objavljeno v ReVIS: 29.12.2023; Ogledov: 583; Prenosov: 31
 Celotno besedilo (1,26 MB) |
2. |
3. Surogatno materinstvo : doktorska disertacijaMartina Sep, 2022, doktorska disertacija Opis: Hiter razvoj medicine je tudi na področju starševstva prinesel bistvene spremembe. Do nedavnega je veljalo, da sta ženska in moški lahko postala biološka starša le, če sta otroka spočela po naravni poti. Če to ni bilo mogoče, jima je bila dana možnost posvojitve tujega otroka. Danes pa je na voljo surogatno (imenovano tudi nadomestno) materinstvo. Pri surogatnem materinstvu gre za dogovor med surogatno (nadomestno) materjo in bodočimi starši. Surogatna mati z biomedicinsko pomočjo (umetna oploditev) zanosi in otroka po rojstvu prepusti bodočim staršem. Surogatna mati se pri tem odpove kakršnim koli pravicam in obveznostim do otroka. Surogatno materinstvo je po svetu različno sprejeto. Samo najliberalnejše države surogatno materinstvo dovoljujejo. Velika večina držav Evropske unije ta institut v celoti oz. v določenih oblikah prepoveduje, medtem ko je v Združenih državah Amerike surogatno materinstvo precej razširjeno in predstavlja destinacijo reproduktivnega turizma. Če pogledamo na globalni ravni se družinsko pravo vedno bolj prilagaja družbeni realnosti. Na ta način postaja surogatno materinstvo vedno bolj sprejemljivo. Naklonjenost surogatnemu materinstvo lahko zaznamo tudi v Evropi, ki je od nekdaj poznana po tradicionalnem pojmovanju družine in s tem tudi starševstva. V Sloveniji velja prepoved sodelovanja zdravnika pri postopku, ki bi lahko privedel do surogatnega materinstva. Protipravno opravljen postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo z namenom nadomestnega materinstva prestavlja kaznivo dejanje. Po obligacijskem pravu je morebiten sporazum, vezan na surogatno materinstvo, ničen. Problematika surogatnega materinstva pri nas si zagotovo zasluži multidisciplinarno razpravo, vezano na reformo družinskega prava.
Ključne besede: surogatno materinstvo, surogatna mati, otroci, starši, starševske pravice, bodoči starši, problematika surogatnega materinstva
Objavljeno v ReVIS: 22.02.2022; Ogledov: 1399; Prenosov: 199
Celotno besedilo (3,91 MB) |
4. Postopek za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstva : diplomsko deloTjaša Brolih, 2021, diplomsko delo Opis: S sprejetjem Družinskega zakonika in Zakona o nepravdnem postopku leta 2019 je prišlo do reforme družinskega prava. Diplomsko delo obravnava postopek za ugotavljanje in izpodbijanje starševstva po novi zakonodaji ter ga primerja s prejšnjo zakonodajo. Z ugotavljanjem in izpodbijanjem starševstva je neločljivo povezana otrokova pravica do poznavanja svojega izvora, ki je v zadnjih letih popolnoma stopila v ospredje. V Sloveniji je razmišljanje o tem, kako daleč naj gre pravo pri prizadevanju za biološko genetično resnico, spodbudilo Ustavno sodišče z odločbo, s katero je razveljavilo objektivni rok, v katerem je lahko otrok vložil tožbo za ugotavljanje očetovstva oziroma materinstva. Država je namreč dolžna zagotoviti ustrezne mehanizme, s katerimi lahko posameznik spozna resnico o svojem izvoru, seveda na način, ki zasleduje sorazmernost in legitimnost. Tako je nova zakonodaja ustrezneje določila roke, v katerih se lahko vlaga predlog, in posodobila seznam aktivno legitimiranih oseb. Postopek je po novem nepravden in se začne na predlog strank. V postopku dokazovanja je najpomembnejša DNK-analiza, ki je najzanesljivejša metoda, s katero lahko ugotovimo biološke starše. Pomembna novost je tudi dolžnost sodelovanja udeleženca z izvedencem v postopku dokazovanja starševstva
Ključne besede: pravica do poznavanja izvora, očetovstvo, materinstvo, Družinski zakonik, nepravdni postopek
Objavljeno v ReVIS: 09.02.2022; Ogledov: 1045; Prenosov: 202
Celotno besedilo (423,86 KB) |
5. Zdravljenje neplodnosti s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) v Sloveniji in EU : diplomsko deloNina Kržič, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu najprej obravnavam zgodovinski razvoj oploditev z biomedicinsko pomočjo, nato pojasnim pojem neplodnosti ter najpogostejše vzroke za le-to. Nadalje analiziram krog upravičencev do oploditve z biomedicinsko pomočjo ter dovoljene postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki jih imajo na voljo upravičenci do OBMP v Republiki Sloveniji. Ker so primeri, kjer pari poiščejo pomoč v tujini v porastu, prikažem tudi urejenost postopkov OBMP v nekaterih drugih evropskih državah. V diplomski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda, primerjalna metoda, ter pri opisu razvoja postopka OBMP zgodovinska metoda dela. Namen diplomske naloge je, da ovrednotim slovensko pravno ureditev OBMP in problematiko, s katero se srečujemo na tem področju ter prikažem na katere evropske države se lahko pari ali posamezniki zanesejo, kadar za njih v Sloveniji ne obstaja rešitve ali pa je ta rešitev časovno preveč odmaknjena. Cilj diplomske naloge je ugotoviti ali Slovenija spada med države z majhnim krogom upravičenj in ali je Slovenija konkurenčna na področju oploditve z biomedicinsko pomočjo glede na ostale evropske države. Z diplomsko nalogo želim, da bo ta v pomoč vsaj nekaj parom, ki se srečujejo s tovrstnimi težavami in jim tako olajšam pot pri raziskovanju in jim z zbranimi podatki pomagam pri tako težki življenjski izkušnji
Ključne besede: neplodnost, oploditev z biomedicinsko pomočjo, darovanje spolnih celic, nadomestno materinstvo, evropski pravni vidiki OBMP, izvajalci postopkov OBMP
Objavljeno v ReVIS: 13.01.2022; Ogledov: 1560; Prenosov: 111
Celotno besedilo (418,05 KB) |
6. Sindrom izgorelosti pri sodobni ženski : diplomsko deloChristian Volčanšek, 2020, diplomsko delo Opis: V sodobni družbi je težko spregledati številne boje za enakopravnost. V tem diplomskem
delu smo pozornost posvetili tistemu, ki morda traja najdlje od vseh – boju za žensko
enakopravnost. Čeprav imamo občutek, da je to cilj, ki smo ga že dosegli, pa sodobno žensko
v današnji družbi čakajo popolnoma novi izzivi in eden izmed njih je tudi sindrom
izgorelosti. Tema diplomske naloge obravnava vlogo sodobne ženske in išče korelacijo z
naraščajočim številom sindroma izgorelosti med njimi. V ta namen smo uporabili
kvantitativno metodo raziskave in izvedli raziskovalno anketo. Pridobili smo mnenja
številnih sodobnih žensk, ki so odgovarjale na naslednja raziskovalna vprašanja: ali je
sodobna ženska res bolj dovzetna, da se sreča s sindromom izgorelosti od moškega? Kakšno
je breme dvojne vloge junaške mame in uspešne karieristke? Lahko materinstvo poleg vse
lepote predstavlja tudi ogromno breme? Ugotovili smo, kako močno na sodobno žensko
vplivajo družbena pričakovanja in koliko njihova lastna. Dobili smo odgovore, kdo sestavlja
podporno okolje sodobne ženske in ali je razlog za naraščajoč sindrom izgorelosti nepodpora
parnerjev. Predelali smo literaturo, ki obdeluje področje enakosti med spoloma, in prišli do
ugotovitev, ali so razlike med moškim in žensko prirojene ali privzgojene. Pomemben
rezultat je bil tudi odziv na vprašanje, če imajo ženske res manj možnosti za uspeh v
poslovnem svetu od moških.
Ključne besede: izgorelost, ženske, stres, materinstvo, kariera, družina, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1257; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,91 MB) |
7. Nadomestno materinstvo - etični vidik in primerjava pri nas in po svetu : diplomsko deloTeja Vavpetič, 2021, diplomsko delo Opis: Nadomestno materinstvo je institut, s katerim se ženska s pogodbo zaveže, da bo za plačilo ali neodplačno zanosila, donosila in rodila otroka ter ga po rojstvu za vedno izročila nameravanim staršem oz. sopogodbenikoma. Naročnika oz. sopogodbenika sta običajno zakonca ali osebi, ki živita v zunajzakonski skupnosti, predmet pogodbenega razmerja je otrok. Če ženska donosi in rodi otroka, ki ni nastal iz njene jajčne celice, gre za gestacijsko nadomestno materinstvo, če pa ženska donosi in rodi otroka, ki je nastal iz njene jajčne celice, govorimo o tradicionalnem nadomestnem materinstvu. Glede nadomestnega materinstva nimajo vse države enakih pravnih ureditev. Urejajo ga na tri različne načine, in sicer ga dovoljujejo, prepovedujejo ali pa ga sploh ne urejajo. V večini držav ni dovoljeno, poznamo pa kar nekaj držav, ki to dovoljujejo (npr. Rusija, Ukrajina, Indija ...). Zaradi nadomestnega materinstva so se začeli pojavljati mednarodni dogovori, veliko vlogo na mednarodni ravni pa imata Evropsko sodišče za človekove pravice in njegova sodna praksa. Nadomestno materinstvo še zdaleč nima samo pozitivnih plati. Ob tem, da je alternativna rešitev za posamezne interesne skupine, katerih skupna želja je starševstvo, institut odpira vrsto drugih problemov. Na eni strani pride do zadovoljitve potrebe po otroku, na drugi pa lahko pride do izkoriščanja žensk, predvsem v revnejših državah, pojavlja se tudi problematika 'plodnostnega turizma'. Nadomestno materinstvo postavlja vrsto etičnih, verskih in psiholoških vprašanj
Ključne besede: nadomestno materinstvo, nadomestna mati, družina, otrok, starševstvo
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1376; Prenosov: 131
Celotno besedilo (475,80 KB) |
8. Očetovstvo in materinstvo pri otrocih, spočetih z biomedicinsko pomočjo : diplomsko deloLina Fabinc, 2020, diplomsko delo Opis: Poznavanje slovenske pravne ureditve, ki obravnava problem oploditve z biomedicinsko pomočjo, je bistvenega pomena za ustrezno dojemanje pojma očetovstva in materinstva, pri otrocih, spočetih s tovrstno metodo, in posledično ustrezno pravno urejanje tega področja za zagotovitev in spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. S pojasnitvijo pojmov in opisovanjem postopkov v povezavi z definicijo starševstva pri otrocih, spočetih s pomočjo biomedicine, in preučevanja pravnih virov, je predstavljena osnovna pravna ureditev področja očetovstva in materinstva pri otrocih, spočetih z biomedicinsko pomočjo za lažjo predstavo o pravicah in dolžnostih posameznika in družbe s tega področja. Z omembo oz. navedbo drugačnih pravnih ureditev oploditve z biomedicinsko pomočjo v nekaterih drugih državah se želi prikazati, da ima Slovenija primerljivo pravno regulativo z evropskimi standardi in da je etično veliko bolje orientirana in naravnana kot na primer ZDA, kjer ni enotne zakonodaje, ki bi urejala to področje. Prav neurejenost ali pomanjkljiva urejenost kažeta, do česa prihaja in kakšne so posledice reproduktivne tehnologije, ob kateri se človeška vrsta spreminja v proizvajalce in potrošnike človeških celic in življenj. Z obravnavo odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice glede zadev, ki se nanašajo na področje postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, se opozarja predvsem na interpretacijo pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja
Ključne besede: postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo, materinstvo, očetovstvo, darovalec spolnih celic, otrokova korist
Objavljeno v ReVIS: 23.07.2021; Ogledov: 1385; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,08 MB) |
9. Postopki in pogoji za oploditev z biomedicinsko pomočjo po pravu Republike Slovenije : diplomsko deloEva Marina Vukosavljević, 2020, diplomsko delo Opis: Neplodnost je v sodobni družbi še kako prisotna, saj na plodnost posameznika, poleg morebitnih obolenj, vpliva tudi sam življenjski slog, ki je danes zaradi hitrega ritma življenja pogosto nezdrav. Oploditev z biomedicinsko pomočjo označuje vrsto različnih biomedicinskih postopkov, ki se jih izvede z namenom zanositve ženske brez spolnega odnosa. Pogoji za upravičenost do postopkov OBMP v Sloveniji še vedno izključujejo samske ženske in istospolne, ki bi si želeli na tak način postati starši, prav tako je pri nas zaradi predpisanih pogojev za OBMP iz prakse izključen institut nadomestnega materinstva, ki je sicer primerna rešitev za moške istospolne partnerje in ženske, ki same ne morejo donositi otroka. Namen raziskave je prikazati urejenost postopkov OBMP v Sloveniji predvsem z vidika predpisanih pogojev, navesti vzroke za takšno ureditev in vpliv na možnosti samskih žensk in istospolnih parov ter na razvoj reproduktivnega turizma nasploh. Za namene raziskave je bila uporabljena zgodovinska, deskriptivna, primerjalna, sociološka in sintetična metoda dela. Ugotovljeno je bilo, da Slovenija spada med države s pretežno majhnim krogom upravičencev do postopkov OBMP. Razlogi za to so različni, nekateri imajo podlago v miselnosti družbe, drugi v koristi otroka, spet tretji v prepričanjih medicinske stroke. Dejstvo je, da so različne oblike družine, ne glede na njihov nastanek, vse pogostejše. Pravo se mora takšni družbeni realnosti prilagoditi na vseh področjih.
Ključne besede: neplodnost, nadomestno materinstvo, oploditev z biomedicinsko pomočjo, starševstvo istospolnih parov, oploditev samskih žensk
Objavljeno v ReVIS: 16.02.2021; Ogledov: 1873; Prenosov: 131
Celotno besedilo (420,88 KB) |
10. Nadomestno materinstvo, problematika določitve starševstva in posvojitev : diplomsko deloKaja Vaupotič, 2020, diplomsko delo Opis: Nadomestno materinstvo je institut, ki (še) ni pravno urejen, zato po svetu vzbuja val etičnih, moralnih in pravnih vprašanj. Po proučitvi tako tuje kot domače literature, analizi različnih sodnih praks in različnih pravnih ureditev je mogoče sklepati, da je nadomestno materinstvo institut, ki je nujno potreben pravne ureditve, ker gre sicer za ogromno polje diskrecijskega odločanja glede določitve oziroma dodelitve zakonitega starševstva. Na osnovi proučitve različne literature je bilo ugotovljeno, da pri nadomestnem materinstvu ne gre za prodajo otrok, ker je nadomestna mati plačana za storitev in ne predajo otroka. Zaenkrat obstajajo zgolj predlogi in poskusi regulacije nadomestnega materinstva, ki pa jih je ratificiralo malo držav. Primerjana sta bila institut posvojitve in institut nadomestnega materinstva. Ugotovljena je bia ključna razlika med njima v zakonski urejenosti, pa tudi v praktični izvedljivosti. Pari se zaradi dolgotrajnosti in zapletenosti posvojitvenega postopka raje odločajo za nadomestno materinstvo, s tem pa tudi ohranijo genetsko vez. Analizirani so bili tudi precedenčni primeri, ki so imeli velik vpliv na razvoj in liberalizacijo nadomestnega materinstva. Na osnovi teh in drugih dejavnikov so se razvile tri ključne teorije, na osnovi katerih se lahko določi zakonito starševstvo.
Ključne besede: nadomestno materinstvo, oploditve z biomedicinsko pomočjo, določitev zakonitega starševstva, prokreacija
Objavljeno v ReVIS: 15.02.2021; Ogledov: 1924; Prenosov: 129
Celotno besedilo (520,64 KB) |
