Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Organiziranost gasilskega prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja v prostovoljnem gasilskem društvu Lipoglav
Nina Šeme, 2024, ni določena

Opis: Magistrska naloga obravnava organiziranost gasilstva na Slovenskem in predstavitev organiziranosti ter medsebojnega sodelovanja v Prostovoljnem gasilskem društvu Lipoglav. V današnjem času pomeni biti gasilec, prostovoljni ali poklicni, mnogo več kot samo gašenje ognja in omogočanje varnosti. Gre za druženje, medsebojno sodelovanje, prenašanje znanja iz ene generacije na drugo, željo po pomoči sočloveku, nudenje socialne podpore, solidarnost, nesebično pomoč v nesreči, itd. Poleg tega prostovoljni gasilci veliko svojega časa namenijo tudi razvoju in prepoznavnosti gasilstva in samega društva v domačem kraju. Namen magistrskega dela je podrobno preučiti Prostovoljno gasilsko društvo Lipoglav in razvoj gasilstva na Slovenskem. V letu 2025 bo Prostovoljno gasilsko društvo Lipoglav obeležilo 100. obletnico delovanja društva in ob tem svečanem dogodku bo vodstvo društva izdalo bilten, katerega osnova bodo podatki, pridobljeni v naši raziskavi. Bilten bo vodstvo društva podarilo krajanom Lipoglava in njegove okolice kot poklon za dolgoletno zaupanje in spoštovanje, ki ga izrekajo gasilcem Prostovoljnega društva Lipoglav. V empiričnem delu magistrske naloge smo s pomočjo kvalitativne raziskave prikazali pomen in vlogo gasilskega prostovoljnega dela, kakšen ima ugled Prostovoljno gasilsko društvo Lipoglav v lokalni in širši skupnosti ter način medsebojnega sodelovanja oziroma dopolnjevanja članov društva pri različnih gasilskih dejavnosti. Izvedli smo sedem pol strukturiranih intervjujev med izbranimi gasilci s katerimi smo želeli prikazati pozitivna in negativna stališča do prostovoljstva v gasilstvu in medgeneracijskega sodelovanja, solidarnosti, povezovanja ter pomoči sočloveku pri nudenju pomoči v Prostovoljnem gasilskem društvu Lipoglav. Pri tem smo prišli do nekaj glavnih ugotovitev. Intervjuvanci so bili mnenja, da so odnosi na medsebojni, družbeni in društveni ravni dobri, da ima prostovoljno gasilsko delo in medsebojno sodelovanje gasilcev zelo velik pomen za razvoj in obstoj samega društva, prav tako pa tudi za razvoj lokalnega in širšega okolja.
Ključne besede: gasilska organizacija, prostovoljno gasilstvo, gasilec, prostovoljno gasilsko društvo Lipoglav, medgeneracijsko sodelovanje, organiziranost prostovoljnega gasilskega društva.
Objavljeno v ReVIS: 09.04.2024; Ogledov: 709; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (4,70 MB)

2.
3.
Pomen prenosa znanja med generacijami v organizaciji X : magistrska naloga
Danijela Zdovc, 2015, magistrsko delo

Ključne besede: znanje, medgeneracijsko sodelovanje, učenje, izobraževanje
Objavljeno v ReVIS: 12.01.2021; Ogledov: 1765; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

4.
Prehod mladih (družin) v samostojno stanovanje : reševanje stanovanjskega problema
Karmen Tertei, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava prehod mladih (družin) v samostojno stanovanje % reševanje stanovanjskega problema. Glavni poudarek je na izvedeni javnomnenjski raziskavi, s katero smo pridobili podatke o poznavanju teme prehoda mladih (družin) v samostojno življenje % reševanje stanovanjskega problema. Zanima nas, ali večina živi samostojno v lastnem stanovanju ali živijo pri svojih ali partnerjevih starših. Ugotovili smo, da večina mladih (družin) ne živi samostojno v lastnem stanovanju, ampak največkrat pri svojih ali partnerjevih starših. Kljub življenju v nelastnem stanovanju ti menijo, da je trenutno prebivališče primerno, kar je zanimiva ugotovitev. Ugotovili smo še, da kot poglavitna razloga za nesamostojno bivanje ne navajajo majhnega števila finančno dostopnih stanovanj in politike zaposlovanja (težave na trgu dela, zaposlovanja), ampak ugodnosti, ki jih pridobijo z bivanjem pri svojih ali partnerjevih starših. V nasprotju z nekaterimi izhodišči v drugih raziskavah z analizo ugotavljamo, da nesamostojnega bivanja mladih (družin) ne moremo prvobitno povezati s politiko zaposlovanja (težave na trgu dela, zaposlovanja) mladih (družin), ampak je tovrstno bivanje povezano tudi z ugodnostmi, ki jih mlajše generacije dobijo s sobivanjem z generacijo staršev (npr. pranje perila, kuhanje, varstvo otrok, plačevanje stroškov). Zanima nas, ali mladi menijo, da bi morala država z regulativnimi ukrepi, kot so zakoni, pravilniki, uredbe ipd., olajšati mladim (družinam) nakup ali najem stanovanjske nepremičnine. Nadalje smo ugotovili, da anketirani v veliki meri vidijo državo kot akterja za reševanje stanovanjskih problemov mladih (družin). Anketirani med ukrepi, s katerimi bi država lahko olajšala mladim (družinam) prehod v samostojno bivanje, izpostavljajo regulativne ukrepe (ureditev zakonov). Bivanje mladih in starejših v razširjeni družini vključeni v raziskavo povezujejo tudi z ekonomsko situacijo v Sloveniji (ni ustreznih služb za mlade, ki končajo študij, ni zaposlitev za nedoločen čas, kar je pri večini bank pogoj za pridobitev kredita). Ugotovili smo tudi, da anketirani kot najustreznejši ukrep za olajšanje mladim (družinam) prehod v samostojno bivanje navajajo omogočanje ugodnih varčevanj in kreditov. Pričakujejo večjo pomoč države, ki bi s pravično razdelitvijo socialne pomoči med mlade (družine) in starejše vodila bolj pravično in mladim (družinam) pravičnejšo stanovanjsko politiko. Ugotavljamo tudi, da večina mladih (družin) računa na pomoč staršev in sorodnikov pri reševanju stanovanjskega problema Zanima nas, ali je bivanje mladih (družin) in starejših pokazatelj dobrega medgeneracijskega sožitja in solidarnosti, ali je bolj izraz nuje in pokazatelj ekonomske situacije v Sloveniji. V raziskavi smo ugotovili, da se anketirani v največji meri strinjajo s trditvijo, da bo negotova ekonomska situacija podaljšala medgeneracijsko sobivanje. V najmanjši meri so se anketirani strinjali, da je medgeneracijsko sobivanje v večini primerov rezultat izbire oziroma odločitve zaradi npr. želje po sobivanju in dobrih odnosov med generacijami. Vsekakor pa smo ugotovili, da večina anketiranih meni, da je skupno bivanje mladih (družin) in starejših cenejše za vse. Družinsko okolje se povezuje tudi s skupno zgodovino, bližnjimi medgeneracijskimi odnosi, družinsko tradicijo in nazadnje tudi za prevzem skrbi za starejše sorodnike. Ugotovili smo tudi, da starejši kot so anketirani, v manjši meri navajajo, da so razlog medgeneracijskega sobivanja nižji stroški za starejšo generacijo. V praksi namreč neredko vidimo primere, ko so starejše generacije (tudi upokojeni) primorani plačevati večino stroškov, zaradi različnih razlogov med katerimi niso ključni le pomanjkanje zaposlitev in lastnih dohodkov mlajših generacij. Če povzamemo, smo ugotovili, da večina mladih (družin) ne živi v lastnem stanovanju ampak pri svojih ali partnerjevih starših. Razlog za nesamostojno bivanje je v majhnem številu finančno dostopnih stanovanj in v politiki zaposlovanja. Skupno bivanje je v večini primerov rezultat izbire oziroma odločitve. Po ugotovitvah je skupno bivanje cenejše in ugodnejše za vse, saj mladi(družine) koristijo ugodnosti starejših, kot so (varstvo otrok, pomoč pri gospodinjskih opravilih in podobno) in s tem živijo udobneje. Država ni pristojna za reševanje stanovanjskega problema mladih (družin), vendar bi vseeno lahko s regulativnimi ukrepi, kot so sprememba zakonov, pravilnikov, uredb ipd., olajšala mladim (družinam) nakup ali najem stanovanja. Predvsem bi se morale spremeniti razmere na področju zaposlovanja, saj bi z ustreznim vstopom na trg dela in zaposlitvami za nedoločen čas mladi (družine) pridobili možnost za dolgoročno financiranje nakupa ali najema nepremičnin.
Ključne besede: stanovanjsko vprašanje, nepremičnine, družina, medgeneracijsko sodelovanje, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 2798; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

5.
6.
7.
Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh