1. Pomen medkulturnih kompetenc v poslovanju korporacijDolores Jereb, 2024, ni določena Opis: Globalne korporacije, ki želijo uspešno poslovati na mednarodnem trgu, morajo imeti vodstveni kader, ki je sposoben ne le razumeti in se prilagajati različnim kulturam, temveč tudi učinkovito voditi in motivirati ekipe v teh okoljih. Postavlja se vprašanje, ali podjetja razumejo vpliv medkulturnih razlik in poleg tradicionalnih strokovnih kompetenc prepoznavajo pomen medkulturnih kompetenc pri selekciji in razvoju vodstvenega kadra, ki ga prerazporejajo v druge kulture.
Medkulturne kompetence v poslovanju so skupek kognitivnih, afektivnih in vedenjskih veščin, ki prispevajo k učinkoviti in ustrezni poslovni komunikaciji v medkulturnih organizacijah. Pregled izbrane strokovne literature prikazuje pomen kulture in njenih dimenzij ter njeno povezanost s poslovnim svetom. Ugotovitve kažejo, da je poznavanje medkulturnih razlik in sposobnost vodenja v medkulturnem okolju konkurenčna prednost, saj podjetjem omogoča boljše razumevanje potreb in pričakovanj strank, prilagajanje strategij različnim kulturnim okoljem in izboljšanje ugleda ter zaupanja na mednarodnem trgu.
Anketiranci v študiji so zaposleni, ki so bili prerazporejeni na vodilne položaje v različnih kulturnih okoljih izbrane korporacije (pravo ime podjetja ni navedeno zaradi etičnosti raziskave) in so v teh raznolikih okoljih živeli in delali več kot tri leta. Empirične ugotovitve kažejo, da so vsi anketiranci potrdili visoko relevantnost medkulturnih kompetenc in poudarili njihovo neposredno povezanost s konkurenčno prednostjo. Individualna raven ozaveščenosti je visoka, za prenos teh znanj in praks na organizacijsko raven korporacije pa bo potrebnega več časa in dodatnih aktivnosti, ki jih predlagajo stroka in vprašani.
Omenjena raziskava ponuja dober vpogled v obravnavano temo in je lahko napotenim delavcem v pomoč pri razumevanju pomena medkulturnih razlik, vodstvu pa v razmislek in spodbudo za izboljšanje stanja na tem področju. Kljub temu da je raziskava vezana na konkretno korporacijo, je lahko v pomoč tudi vodstvu in zaposlenim v drugih korporacijah, ki se najverjetneje srečujejo s podobnimi vprašanji pri svojem poslovanju.
Ključne besede: kompetenca, medkulturnost, poslovanje, korporacija, kultura, konkurenčna prednost
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2024; Ogledov: 28; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (3,79 MB) |
2. Kakovost bivanja in vpliv financ na upokojence- študija primera v javnem in zasebnem domu starejših občanovIndira Horozović, 2023, ni določena Opis: Slovenija se spopada s problematiko staranja prebivalstva, ki po uradnih podatkih kaže, da se bo vsako leto delež starejših povečeval vse do leta 2100, ko naj bi bil delež starejših, ki so stari 65 let ali več, kar več kot 32 % prebivalcev Slovenije. Pred leti so glavno problematiko predstavljale čakalne dobe, sedaj je situacija obratna, in sicer prosta mesta v domovih so, vendar primanjkuje kadra, zato nekateri domovi ne morejo sprejemati novih stanovalcev, medtem ko je izbira zasebnih domov bistveno dražja kot javni dom. Različne negativne komentarje o zasebnih domovih lahko zasledimo v medijih, pri čemer trdijo, da bistvene razlike med javnimi in zasebnimi domovi ni, da zasebni domovi služijo le sebi v prid. Zato smo na podlagi raziskovalnega dela raziskali in ugotovili dejansko kakovost bivanja in finančni vidik v javnem in zasebnem domu ter raziskali, da so stanovalci, osebje in družinski člani iz zasebnega doma bolj zadovoljni z bivanjem in oskrbo kot udeleženci raziskave v javnem domu. Zasebni dom starejših občanov je dražji od javnega doma zato, ker javnim domovom nepremičnino za izvajanje dejavnosti zagotovi država, medtem ko si jo morajo zasebni domovi zagotoviti sami, vendar imajo stanovalci enake pravice kot v javnem domu, torej razlik ni. Stanovalci, ki bivajo v javnem domu, bi si želeli bivati v zasebnem, vendar je ključna težava denar oziroma finančno stanje, saj si s pokojnino in s pomočjo družine še vedno tega ne morejo privoščiti. Sodobna družba postaja vse bolj kulturno raznolika. »Državljanov Slovenije manj, tujih državljanov več« je dokaz, da se bodo morali domovi za starejše v sklopu dejavnosti, ki jih izvajajo, udeleževati delavnic glede medkulturnih razlik in medkulturne komunikacije, z učenjem tujih kultur z vidika navad, običajev, prehrane, glasbe itd.
Ključne besede: kakovost bivanja, finance, javni dom, zasebni dom, staranje prebivalstva, boljši pogoji, medkulturnost.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2023; Ogledov: 458; Prenosov: 27
Celotno besedilo (2,14 MB) |
3. Medkulturna komunikacija: študija primera čezmejnega sodelovanja na območju Mestne občine Nova Gorica in Občine Gorica : magistrska nalogaTea Podobnik, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi obravnavamo kulturne in jezikovne razlike med Slovenci in Italijani ter
zgodovinske dejavnike, ki najbolj vplivajo na čezmejno sodelovanje med njimi. Osredotočili
smo se na območje Mestne občine Nova Gorica in Gorica, saj je tukaj čezmejno sodelovanje
zelo razvito na političnem, institucionalnem in gospodarskem področju, zato je potreba po
razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na odnose sodelujočih, ki izhajajo iz različnih kultur, še
toliko večja. Nekoč enotno območje je danes razdeljeno med dve državi, Italijo in Slovenijo.
Oba naroda pa sta tu sobivala že od nekdaj in odnosi med njima so se skozi zgodovino
spreminjali. Da bi lahko razumeli današnje stanje, je bilo torej potrebno pogledati tudi
zgodovinski razvoj dogodkov.
Pri raziskovanju smo uporabili kvalitativno metodo. Z analizo obstoječe znanstvene literature
smo na osnovi medkulturnih in jezikovnih modelov štirih izbranih znanstvenikov opredelili
kulturne in jezikovne razlike, ki lahko vplivajo na interakcijo v procesih čezmejnega
sodelovanja. S podatki pridobljenimi v fokusni skupini pa smo ugotavljali, kako te razlike
vplivajo na čezmejno sodelovanje v praksi, pri izvedbi skupnih projektov.
Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti bistvene kulturne in jezikovne razlike med Slovenci in
Italijani, ki definirajo dinamiko čezmejnega sodelovanja in lahko negativno vplivajo na
komunikacijo med njimi. V nadaljevanju smo razvili model usposabljanja, ki bo lahko služil
izvajalcem usposabljanj za pripravo programa za zaposlene na področju čezmejnega
menedžmenta. Namen usposabljanja je na praktičnih primerih predstaviti ugotovljene razlike,
da jih lahko udeleženci spoznajo, razumejo, se jih zavedajo in upoštevajo pri medsebojni
čezmejni komunikaciji. Ciljna skupina usposabljanja so predvsem tisti, ki se pri svojem
vsakodnevnem delu srečujejo s pripadniki druge kulture na obravnavanem čezmejnem
območju.
Ključne besede: Slovenija, Italija, Nova Gorica, Gorica, čezmejno sodelovanje, medkulturnost, komunikacija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 06.01.2023; Ogledov: 851; Prenosov: 73
Celotno besedilo (2,45 MB) |
4. Medkulturno delovno okolje na Dunaju : magistrska nalogaTea Peterka, 2017, magistrsko delo Ključne besede: delovno okolje, medkulturnost, medkulturna inteligentnost, integracija, medkulturno komuniciranje, medkulturni odnosi, zadovoljstvo, delovno mesto, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2017; Ogledov: 3319; Prenosov: 148
Celotno besedilo (2,06 MB) |
