Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kakovost bivanja in vpliv financ na upokojence- študija primera v javnem in zasebnem domu starejših občanov
Indira Horozović, 2023, ni določena

Opis: Slovenija se spopada s problematiko staranja prebivalstva, ki po uradnih podatkih kaže, da se bo vsako leto delež starejših povečeval vse do leta 2100, ko naj bi bil delež starejših, ki so stari 65 let ali več, kar več kot 32 % prebivalcev Slovenije. Pred leti so glavno problematiko predstavljale čakalne dobe, sedaj je situacija obratna, in sicer prosta mesta v domovih so, vendar primanjkuje kadra, zato nekateri domovi ne morejo sprejemati novih stanovalcev, medtem ko je izbira zasebnih domov bistveno dražja kot javni dom. Različne negativne komentarje o zasebnih domovih lahko zasledimo v medijih, pri čemer trdijo, da bistvene razlike med javnimi in zasebnimi domovi ni, da zasebni domovi služijo le sebi v prid. Zato smo na podlagi raziskovalnega dela raziskali in ugotovili dejansko kakovost bivanja in finančni vidik v javnem in zasebnem domu ter raziskali, da so stanovalci, osebje in družinski člani iz zasebnega doma bolj zadovoljni z bivanjem in oskrbo kot udeleženci raziskave v javnem domu. Zasebni dom starejših občanov je dražji od javnega doma zato, ker javnim domovom nepremičnino za izvajanje dejavnosti zagotovi država, medtem ko si jo morajo zasebni domovi zagotoviti sami, vendar imajo stanovalci enake pravice kot v javnem domu, torej razlik ni. Stanovalci, ki bivajo v javnem domu, bi si želeli bivati v zasebnem, vendar je ključna težava denar oziroma finančno stanje, saj si s pokojnino in s pomočjo družine še vedno tega ne morejo privoščiti. Sodobna družba postaja vse bolj kulturno raznolika. »Državljanov Slovenije manj, tujih državljanov več« je dokaz, da se bodo morali domovi za starejše v sklopu dejavnosti, ki jih izvajajo, udeleževati delavnic glede medkulturnih razlik in medkulturne komunikacije, z učenjem tujih kultur z vidika navad, običajev, prehrane, glasbe itd.
Ključne besede: kakovost bivanja, finance, javni dom, zasebni dom, staranje prebivalstva, boljši pogoji, medkulturnost.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2023; Ogledov: 394; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

2.
Medkulturna komunikacija: študija primera čezmejnega sodelovanja na območju Mestne občine Nova Gorica in Občine Gorica : magistrska naloga
Tea Podobnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo kulturne in jezikovne razlike med Slovenci in Italijani ter zgodovinske dejavnike, ki najbolj vplivajo na čezmejno sodelovanje med njimi. Osredotočili smo se na območje Mestne občine Nova Gorica in Gorica, saj je tukaj čezmejno sodelovanje zelo razvito na političnem, institucionalnem in gospodarskem področju, zato je potreba po razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na odnose sodelujočih, ki izhajajo iz različnih kultur, še toliko večja. Nekoč enotno območje je danes razdeljeno med dve državi, Italijo in Slovenijo. Oba naroda pa sta tu sobivala že od nekdaj in odnosi med njima so se skozi zgodovino spreminjali. Da bi lahko razumeli današnje stanje, je bilo torej potrebno pogledati tudi zgodovinski razvoj dogodkov. Pri raziskovanju smo uporabili kvalitativno metodo. Z analizo obstoječe znanstvene literature smo na osnovi medkulturnih in jezikovnih modelov štirih izbranih znanstvenikov opredelili kulturne in jezikovne razlike, ki lahko vplivajo na interakcijo v procesih čezmejnega sodelovanja. S podatki pridobljenimi v fokusni skupini pa smo ugotavljali, kako te razlike vplivajo na čezmejno sodelovanje v praksi, pri izvedbi skupnih projektov. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti bistvene kulturne in jezikovne razlike med Slovenci in Italijani, ki definirajo dinamiko čezmejnega sodelovanja in lahko negativno vplivajo na komunikacijo med njimi. V nadaljevanju smo razvili model usposabljanja, ki bo lahko služil izvajalcem usposabljanj za pripravo programa za zaposlene na področju čezmejnega menedžmenta. Namen usposabljanja je na praktičnih primerih predstaviti ugotovljene razlike, da jih lahko udeleženci spoznajo, razumejo, se jih zavedajo in upoštevajo pri medsebojni čezmejni komunikaciji. Ciljna skupina usposabljanja so predvsem tisti, ki se pri svojem vsakodnevnem delu srečujejo s pripadniki druge kulture na obravnavanem čezmejnem območju.
Ključne besede: Slovenija, Italija, Nova Gorica, Gorica, čezmejno sodelovanje, medkulturnost, komunikacija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 06.01.2023; Ogledov: 794; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh