Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe
Martin Lauko, 2016

Opis: Arbitraža je način zunajsodnega reševanja sporov in je poleg mediacije in konciliacije eden od alternativnih načinov reševanja sporov. Arbitraža se od mediacije in konciliacije razlikuje v tem, da je njena končna odločitev za stranke obvezujoča. Prednost arbitraže je v možnosti vpliva na postopek in predmet odločanja. Stranke sklenejo arbitražni sporazum, v katerem določijo pristojnost in sedež arbitraže, izbor arbitrov, potek postopka in merodajno pravo. Druge prednosti arbitraže so še večja hitrost, nejavnost in učinkovitost postopka in strokovnost izbranih arbitrov. Ker gre pri arbitraži za vrsto zasebnega sodišča, se pojavi vprašanje o pravni naravi arbitražnih odločb. Za te velja, da so zavezujoče, izvršljive pa postanejo, ko jih kot take v postopku eksekvature potrdi pristojno sodišče. Diplomska naloga obravnava priznanje in izvršitev arbitražnih odločb. Predvsem se osredotoča na priznavanje in izvršitev tujih arbitražnih odločb, za priznanje katerih Zakon o arbitraži neposredno napotuje na pravila Newyorške konvencije. Ta v svojih določbah podpisnice obvezuje, da tuje arbitražne odločbe priznajo in pri tem ne postavljajo strožjih pogojev, kot veljajo za priznanja domačih. Konvencija pa pod določenimi pogoji tudi dopušča, da se priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe lahko zavrne.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodna arbitraža, arbitražni postopki, arbitražne odločbe, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 498; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (631,41 KB)

4.
Vprašanje nasledstva SFRJ
Valentina Šegula, 2016

Opis: Razpad nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (v nadaljevanju SFRJ) je bil buren proces, ki je odprl številna nasledstvena vprašanja. Arbitražna komisija mednarodne konference o bivši Jugoslaviji je v svojih 15 mnenjih razjasnila številna nasledstvena vprašanja in opredelila pojem državne lastnine SFRJ. Dunajski konvenciji iz leta 1978 in 1983 sta poleg arbitražne komisije predstavljali podlago za nadaljnja nasledstvena pogajanja držav naslednic. Države naslednice so po skoraj desetih letih pogajanj podpisale sporazum o vprašanjih nasledstva. Poglavitni razlog za podaljšana pogajanja je bilo vztrajanje Zvezne republike Jugoslavije (v nadaljevanju ZRJ) na stališču, da je edina nosilka kontinuitete po nekdanji SFRJ. Po demokratičnih spremembah v vodstvu ZRJ in padcu Miloševićevega režima je bilo možno zaključiti postopek nasledstvenih pogajanj. Sporazum je edina multilateralna pogodba, ki so jo države naslednice podpisale kot enakovredni subjekti mednarodnega prava. Sestavlja ga sedem prilog, ki obravnavajo premično in nepremično premoženje, diplomatska in konzularna predstavništva, državne arhive, pokojnine, druge pravice, pravne koristi in finančne obveznosti, zasebno premoženje in pridobljene pravice ter finančna sredstva in obveznosti. Eno najpomembnejših nerešenih vprašanj je vprašanje starih deviznih vlog varčevalcev. Po številnih zamujenih priložnostih za razrešitev tega vprašanje je bilo vprašanje časa, kdaj se bodo varčevalci obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). ESČP je v pilotni sodbi na primeru Ališić odločilo v prid varčevalcem. Odločilo je, da sta Slovenija in Srbija odgovorni za kršitev Protokola št. 1. Slovenija je pokazala pripravljenost spoštovati sodbo in slovenski državni zbor je sprejel Zakon o poplačilu neizplačanih starih deviznih vlog. Kljub temu da pomeni sporazum o vprašanjih nasledstva ogromen dosežek, ostajajo številna nasledstvena vprašanja neurejena. Slovenija se bo tako soočala s pravično razdelitvijo jamstva za stare devizne vloge varčevalcev, z dokončanjem delitve diplomatskih in konzularnih predstavništev,kulturne dediščine, arhivov ter njihovo digitalizacijo ter z delitvijo finančnih sredstev v bankah z mešanim kapitalom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nasledstvo držav, sukcesija držav, mednarodno pravo, mednarodna arbitraža, hranilne vloge, SFRJ, Jugoslavija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 431; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (372,34 KB)

5.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh