Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Kurdsko vprašanje skozi prizmo pravice o samoodločbi : magistrsko delo
Petra Doles, 2023, magistrsko delo

Opis: Kurdska manjšina in z njo povezano t. i. kurdsko vprašanje v mednarodno-pravnem političnem okviru predstavlja eno izmed zahtevnejših in s tem najbolj zanimivih vprašanj v spektru uveljavljanja pravice do samoodločbe. Notranja razdeljenost in različnosti znotraj skupine, preganjanost in zatiranje s strani vseh obkrožujočih držav, obenem pa kulturološke, geopolitične in ostale značilnosti marginalne skupine, ki de facto šteje kar 35–40 milijonov ljudi, odreja določene bazalne karakteristike, zaradi katerih se lahko sprašujemo o možnostih in dejanski izvedbi pravice o samoodločbi. Glavni cilj magistrskega dela je poglobljen pregled tematike kurdskega vprašanja skozi kronološko analizo dogodkov in pravice do samoodločbe ter ugotovitev, ali je pravica naroda do samoodločbe po mednarodnem pravu absolutna in temu primerno varovana ter uveljavljana ne glede na etnični, politični in socialni status. Skozi magistrsko delo je preučevano vprašanje, ali ima kurdska manjšina dejansko možnost uveljavitve pravice do samoodločbe. Osrednji del dela je posvečen zlasti opredelitvi pojma »ljudstva« in njegovim komponentam in s tem potrjena ali ovržena teza, ali kurdska manjšina omenjenemu pojmu ustreza in s tem posledično izpolnjuje pogoje za teoretično možnost uveljavljanja pravice do samoodločbe, hkrati pa bo v delu raziskovana razlika med uveljavljanjem omenjene pravice na bližnjem vzhodu in v razvitejšem delu sveta.
Ključne besede: Kurdi, mednarodna politika, diplomacija, Bližnji vzhod, mednarodno pravo, pravica do samoodločbe, kurdsko vprašanje, etnične skupine, manjšine, človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 732; Prenosov: 36
.docx Celotno besedilo (181,40 KB)

2.
Integracija migrantov : primer prisilnih migrantov v Republiki Sloveniji
Eva Černigoj, 2018, magistrsko delo

Opis: Ob vsakem pojavu nenadnih mnoţičnih migracij je vprašanje in izvajanje integracije v drţavah sprejemnicah predstavljalo izziv. Kot ostale drţave članice EU se tudi Slovenija sooča s porastom v številu migrantov, med katerimi so prisilni migranti – prosilci za mednarodno zaščito, begunci in osebe s subsidiarno zaščito – še posebej ranljiva skupina, ki terja dodatno pozornost. Namen naloge je na enem mestu zbrati in sistematično pregledati različna področja integracije ter aktualno področno zakonodajo, ki ureja poloţaj prisilnih migrantov v Republiki Sloveniji. Izhajamo iz predpostavke, da slovenska integracijska politika, kot odgovor na povečano število prosilcev in oseb z mednarodno zaščito, potrebuje uvedbo dodatnih ukrepov, ki bi olajšali integracijo tako posameznikov kot sprejemne druţbe. Katera področja so najbolj potrebna prenove ter s kakšnimi spremembami bi jih posodobili, smo ugotovili s pomočjo analize primarnih in sekundarnih virov ter z usmerjeno primerjavo praks med drţavami. Ugotovili smo, da se je zakonodaja v obdobju od mnoţičnega prihoda migrantov kot odziv na potrebe v praksi ali na drţavne usmeritve večkrat spremenila, pri tem pa so določena področja integracije temu navkljub ostala slabše razvita. Mednje uvrščamo zdravstvo, področje politične participacije in dostop do drţavljanstva. Slovenija pa je med najboljšimi in najbolj naprednimi drţavami na področju zdruţevanja druţine ter zgledna pri integraciji na področju izobraţevanja in področju izvajanja začetnih integracijskih programov. Področja pridobitve mednarodne zaščite, nastanitve, zaposlovanja in nediskriminacije pa so na nekaterih točkah še šibka, restriktivna ali pomanjkljivo urejena. Do velikih razlik v dostopu do integracijskih politik prihaja med prosilci za mednarodno zaščito, osebami s statusom begunca in osebami s subsidiarno zaščito.
Ključne besede: integracija, integracijska politika, prisilni migranti, prosilci za mednarodno zaščito, begunci, mednarodna zaščita
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 1512; Prenosov: 42
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
4.
5.
6.
7.
Pravica do azila v mednarodni in slovenski ureditvi : diplomsko delo
Eva Vučko, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava pravno ureditev pravice do azila v mednarodni ureditvi, kjer je pozornost usmerjena na ureditev področja mednarodne zaščite v Evropski Uniji ter na ureditev v pravnem redu Republike Slovenije. Evropska unija se že skoraj dve desetletji trudi vzpostaviti skupni evropski azilni sistem, ki bi v državah članicah vzpostavil učinkovit sistem, ki bi bil naklonjen prosilcem za azil in prijazen za uporabo državam članicam. Prvi program, ki je bil namenjen vzpostavitvi evropskega azilnega sistema in predstavlja prvo fazo tega procesa, je bil Haaški program, ki je bil predviden za obdobje 2004-2009. Leta 2010 ga je nasledil Stockholmski program, ki je bil predviden za naslednjih pet let. V času trajanja teh dveh programov je EU sprejela pomembne pravne akte, ki urejajo področje azila. Te akte sestavljajo: Direktiva o azilnih postopkih, Direktiva o pogojih za sprejem, Direktiva o zahtevanih pogojih, Uredba EURODAC in Dublinska uredba. Pravna podlaga je bila korektno začrtana, vendar v praksi vidimo, da države članice mnogokrat ne spoštujejo določb direktiv in uredb, ki jih določa Evropska unija in sprejemajo enostranske odločitve. Republika Slovenija je del skupnega evropskega azilnega sistema in ima zato svojo nacionalno zakonodajo usklajeno z mednarodnopravnimi akti. V Republiki Sloveniji je število podeljenih statusov mednarodne zaščite nizko, v zadnjih dvajsetih letih jih je bilo podeljenih le 393 in kljub temu se azilna politika vedno bolj zaostruje. S sprejetjem Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1) pa želijo pospešiti postopke za priznanje mednarodne zaščite s krajšimi roki za uveljavljanje pravic in hkrati omejiti število prosilcev.
Ključne besede: mednarodna zaščita, azil, begunci, prosilci za azil, skupna evropska azilna politika, postopek pridobitve mednarodne zaščite, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 3034; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (825,96 KB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.45 sek.
Na vrh