Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava Ustanove za krepitev človekove varnosti in Mednarodnega centra za humanitarno razminiranje iz Ženeve
Tatjana Piršič, 2016

Opis: V magistrski nalogi smo na podlagi literature in virov predstavili teoretična izhodišča sodobne javne diplomacije in pojem mehke moči, ki deluje na privlačnosti. Glavni viri mehke moči so kultura, vrednote in zunanja politika. Pomemben dejavnik diplomacije mehke moči so tudi nedržavni akterji. Pet ustanov na področju protiminskega delovanja smo primerjali skozi prizmo think tankov. Podrobneje smo analizirali in primerjali dve ustanovi, in sicer ITF - Ustanovo za krepitev človekove varnosti, in GICHD - Mednarodni center za humanitarno razminiranje iz Ženeve, kot značilna dejavnika diplomacije mehke moči. Slovenska diplomacija je povezana z nastankom države Slovenije pred petindvajsetimi leti, ki velja za novo in malo državo. Pri načrtovanju in izvajanju zunanje politike je tako treba upoštevati specifične značilnosti in omejene materialne zmogljivosti. Zato lahko male države, med njimi je tudi Slovenija, pomanjkanje finančnih in kadrovskih virov nadomestijo z uporabo mehke moči. Strategija zunanje politike Republike Slovenije med ključnimi elementi zunanjepolitičnega delovanja navaja ITF, Ustanovo za krepitev človekove varnosti, ki deluje na področju pokonfliktne rehabilitacije. Skozi analizo in primerjavo Ustanove za krepitev človekove varnosti in Mednarodnega centra za humanitarno razminiranje iz Ženeve smo predstavili tiste elemente, ki obe ustanovi uvrščajo med značilna dejavnika mehke moči, vendar med njima obstajajo podobnosti in razlike. Obe ustanovi delujeta na področju humanitarnega razminiranja in človekove varnosti. ITF zbira in upravlja sredstva za organiziranje in financiranje protiminske dejavnosti, GICHD pa je svetovalna organizacija, ki je pomembna predvsem na področju normativne dejavnosti. V času svojega delovanja sta pridobili znanja in izkušnje, ki so lahko medsebojno uporabne za učinkovitejše delovanje obeh ustanov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna diplomacija, mehka moč, think thank, protiminsko delovanje, mednarodna politika, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 837; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
3.
4.
Migracije, demografija in zaposljivost v Evropski uniji
Sara Frančeškin, 2016

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: migracija, imigracija, migracijska politika, azil, mednarodna zaščita, staranje prebivalstva
Objavljeno: 18.12.2017; Ogledov: 715; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (663,46 KB)

5.
6.
Pravica do azila v mednarodni in slovenski ureditvi
Eva Vučko, 2016

Opis: Diplomska naloga obravnava pravno ureditev pravice do azila v mednarodni ureditvi, kjer je pozornost usmerjena na ureditev področja mednarodne zaščite v Evropski Uniji ter na ureditev v pravnem redu Republike Slovenije. Evropska unija se že skoraj dve desetletji trudi vzpostaviti skupni evropski azilni sistem, ki bi v državah članicah vzpostavil učinkovit sistem, ki bi bil naklonjen prosilcem za azil in prijazen za uporabo državam članicam. Prvi program, ki je bil namenjen vzpostavitvi evropskega azilnega sistema in predstavlja prvo fazo tega procesa, je bil Haaški program, ki je bil predviden za obdobje 2004-2009. Leta 2010 ga je nasledil Stockholmski program, ki je bil predviden za naslednjih pet let. V času trajanja teh dveh programov je EU sprejela pomembne pravne akte, ki urejajo področje azila. Te akte sestavljajo: Direktiva o azilnih postopkih, Direktiva o pogojih za sprejem, Direktiva o zahtevanih pogojih, Uredba EURODAC in Dublinska uredba. Pravna podlaga je bila korektno začrtana, vendar v praksi vidimo, da države članice mnogokrat ne spoštujejo določb direktiv in uredb, ki jih določa Evropska unija in sprejemajo enostranske odločitve. Republika Slovenija je del skupnega evropskega azilnega sistema in ima zato svojo nacionalno zakonodajo usklajeno z mednarodnopravnimi akti. V Republiki Sloveniji je število podeljenih statusov mednarodne zaščite nizko, v zadnjih dvajsetih letih jih je bilo podeljenih le 393 in kljub temu se azilna politika vedno bolj zaostruje. S sprejetjem Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1) pa želijo pospešiti postopke za priznanje mednarodne zaščite s krajšimi roki za uveljavljanje pravic in hkrati omejiti število prosilcev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodna zaščita, azil, begunci, prosilci za azil, skupna evropska azilna politika, postopek pridobitve mednarodne zaščite, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 394; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (825,96 KB)

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh