1. Mirno reševanje mednarodnih sporov v športuKatja Lisac, 2015 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravo, šport, mediacija, alternativno reševanje sporov, mednarodna arbitraža, Mednarodno arbitražno sodišče za šport - CAS, ABA liga, košarka, sodišča
Objavljeno: 12.12.2017; Ogledov: 2845; Prenosov: 149
 Celotno besedilo (788,15 KB) |
2. |
3. |
4. Rationae personae pred Mednarodnim kazenskim sodiščem pri najhujših hudodelstvihAnja Soderžnik, 2014 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno kazensko pravo, mednarodna kazenska sodišča, vojno pravo, personalna imuniteta, vojni zločini, zločini proti človeštvu, genocid, kazniva dejanja, odgovornost
Objavljeno: 15.12.2017; Ogledov: 2675; Prenosov: 140
Celotno besedilo (688,34 KB) |
5. Dileme sodobnega vojnega pravaRudolf Leban, 2017 Opis: "Silent enim leges inter arma" (Pro Milone, Cicero). "Zakoni med vojno molčijo",so besede Marka Tulija Cicera, ki je tako povzel dejstva oboroženih spopadov v antičnem Rimu. Vendar se je človeštvo skozi hude tragedije in kršitve pravic razvijalo in z njim tudi razvoj pravil oboroženih spopadov in kasneje tudi pojav kogentnih oziroma prisilnih norm, ki državam postavljajo jasna pravila,kdaj in na kakšne načine je oborožen spopad zakonit. Seveda pa je kakršnakoli prisila mogoča zgolj v prisotnosti institucij, ki imajo moč, da suverene subjekte silijo v delovanje v skladu s pravili in zakoni. Skozi zgodovinske izkušnje hudih vojn, zlasti prve in druge svetovne vojne, so države iskale način, kako bi vojne lahko preprečevali in so našle rešitev v povezovanju mednarodne skupnosti v mednarodnih organizacijah, ki skrbijo za spoštovanje mednarodnega prava. Zlasti so pomembni organi mednarodne skupnosti, še posebej Organizacija združenih narodov (OZN) ter vsi organi, ki delujejo v sklopu OZN, ki so v diplomskem delu tudi posebej omenjeni. Pomembno vlogo imajo Mednarodna sodišča za vojne zločine, tako stalna kot ad hoc sodišča. Zgolj obstoj norm in organizacij pa ne pove veliko o dejanskem spoštovanju kogentnih norm na vojnih žariščih, zato je potrebno pogledati tako zgodovinske kot tudi aktualne svetovne konflikte in na primerih presoditi, kako v praksi zgleda spoštovanje prisilnih norm in kakšne posledice ima njihovo nespoštovanje. Najbolj drastična poteza, ki jo lahko Varnostni svet Združenih narodov odobri, je humanitarna intervencija, ki pomeni uporabo vojaške sile zoper državo, ki krši človekove pravice, ne glede na to, da je ta suveren subjekt mednarodnega prava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vojno pravo, mednarodno humanitarno pravo, humanitarna intervencija, pravila oboroženih spopadov, mednarodna kazenska sodišča
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2755; Prenosov: 183
Celotno besedilo (605,21 KB) |
6. Načelo teritorialnosti v nasledstvu finančnih obveznosti državLeon Slak, 2012 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, sukcesija držav, teritorialno načelo, državno premoženje, državni dolg, mednarodne konvencije, Združeni narodi, mednarodna sodišča, disertacije
Objavljeno: 20.07.2018; Ogledov: 2074; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,55 MB) |
7. Kršitve pravic žensk med vojno v Bosni in Hercegovini ob koncu 20. stoletjaAnida Sarajlić, 2010 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vojna, Bosna in hercegovina, genocid, ženske, človekove pravice, oboroženi konflikti, Rimski statut, kazniva dejanja, mednarodna sodišča, primerjalnopravne metode, disertacije
Objavljeno: 03.08.2018; Ogledov: 2663; Prenosov: 162
Celotno besedilo (2,36 MB) |
8. Primerjalna analiza sodbe v zadevi Karadžić, sodbe v zadevi Bemba in t. i. rezidualnega mehanizmaNika Brezovar, 2019 Opis: V diplomskem delu smo predstavili Mednarodno kazensko sodišče (ICC), Mednarodno kazensko sodišče za območje bivše Jugoslavije (ICTY) in t. i. rezidualni mehanizem, ki je slednjega po prenehanju mandata nadomestil. Začeli smo s splošno predstavitvijo mednarodnega kazenskega prava in njegovega razvoja, ki je vodil najprej do ustanovitve Mednarodnega kazenskega sodišča za območje bivše Jugoslavije, kasneje pa do ustanovitve Mednarodnega kazenskega sodišča. Sodišči smo v nadaljevanju opisali in njuno delovanje v praksi ponazorili z analizo dveh sodb, in sicer sodbe v zadevi Bemba za Mednarodno kazensko sodišče in sodbe v zadevi Karadžić za Mednarodno kazensko sodišče za območje nekdanje Jugoslavije. Nadaljevali smo z opisom rezidualnega mehanizma in s ponazoritvijo delovanja z analizo sodbe v pritožbenem postopku v zadevi Karadžić, in nato ugotavljali ali je rezidualni mehanizem učinkovito nadomestil Mednarodno kazensko sodišče za območje nekdanje Jugoslavije. Diplomsko delo smo zaključili s primerjavo analiz obeh sodb in primerjavo Mednarodnega kazenskega sodišča ter rezidualnega mehanizma. V diplomskem delu je torej opisano delovanje treh sodnih institucij, ki delujejo na mednarodni ravni, delovanje v praksi pa je ponazorjeno z analizo sodb. Namen dela je ugotoviti neodvisnost njihovega delovanja in uspešnost nadomestitve specializiranih sodišč z rezidualnim mehanizmom. Potrditev slednjega in ugotovitev, da je primerjanje njihove neodvisnosti nesmiselno sta podani v zadnjih poglavjih diplomskega dela.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kazniva dejanja, mednarodna kazenska sodišča, genocid, analiza sodb
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 1710; Prenosov: 109
Celotno besedilo (635,12 KB) |
