1. |
2. Razvoj varnostne politike EU : diplomsko deloMeta Koprivšek Tomažič, 2011, diplomsko delo Ključne besede: evropska integracija, mednarodne organizacije, Evropska unija, skupna evropska zunanja in varnostna politika, skupna evropska varnostna in obrambna politika, mednarodna varnost, varnostna politika, pogodbe
Objavljeno v ReVIS: 27.05.2019; Ogledov: 3576; Prenosov: 135
 Celotno besedilo (489,47 KB) |
3. Institucionalni vidiki v razvoju organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi : diplomsko deloMaja Cigoj, 2011, diplomsko delo Ključne besede: Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, mednarodna organizacija, varnostna politika Evrope, helsinški proces, Pariška listina za novo Evropo, institucije, dokumenti, pravna narava organizacije
Objavljeno v ReVIS: 27.05.2019; Ogledov: 3084; Prenosov: 111
Celotno besedilo (803,03 KB) |
4. Kontrola in nadzor notranje zelene meje v Republiki Sloveniji : magistrsko deloBojan Bizjak, 2017, magistrsko delo Opis: Ukinitev mejne kontrole na notranjih mejah dejansko pomeni uresničitev ideje in želje držav Evropske unije po zagotovitvi prostega pretoka blaga, storitev in oseb ne glede na to, ali gre za državljana Evropske unije ali za osebo tretje države. Ko oseba z veljavno potno listino in na mejnem prehodu, kjer je ta prehod dovoljen, enkrat prestopi zunanjo mejo Evropske unije, je njegov prehod po evropskih državah svoboden, brez meja in mejnih kontrol. Eden temeljnih ciljev Evropske unije je torej vzpostavitev območja brez notranjih meja, v katerem ljudje prosto potujejo, živijo in delajo vedoč, da se njihove pravice v celoti upoštevajo in da je njihova varnost zagotovljena. Schengensko območje, torej območje prostega gibanja po skorajda že celi Evropi, je eden izmed izjemnih dosežkov Evropske unije. Odprava mejnih kontrol pa pomeni tudi to,da morajo sedaj države sodelovati, če želijo ohraniti visoko stopnjo varnosti v tem območju. Nujno potrebno je, da države med seboj sodelujejo in da so soodgovorne za upravljanje skupnih zunanjih meja. Države članice morajo sodelovati tudi s sosednjimi državami zunaj Evropske unije in zunaj Schengenskega območja. V svojem magistrskem delu bom prikazal, kako in na kakšen način je po ukinitvi notranje meje med R Italijo in R Slovenijo na območju Policijske uprave Nova Gorica zagotovljena varnost in suverenost naše države, kot tudi varnost celotne Evropske unije, za katero smo kot južna zunanja država odgovorni.
Ključne besede: notranja meja, schengensko območje, mednarodna kriminaliteta, varnost
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2018; Ogledov: 3834; Prenosov: 187
Celotno besedilo (1,10 MB) |
5. Pravica do pokojnine kot ustavna pravica : magistrsko deloPolonca Andoljšek Trinkaus, 2013, magistrsko delo Ključne besede: pokojnina, ustavna pravica, pravica do pokojnine, ustavne človekove pravice, socialna varnost, mednarodna analiza pokojninskih sistemov, pokojninska reforma, sodna praksa, socialne pravice
Objavljeno v ReVIS: 07.08.2018; Ogledov: 3477; Prenosov: 189
Celotno besedilo (1,83 MB) |
6. Politika zagotavljanja notranje varnosti kot sestavina varnostne politike Republike Slovenije : magistrsko deloDženana Čengić, 2011, magistrsko delo Ključne besede: Slovenija, človekove pravice, spremenjeno varnostno okolje, Evropska unija, nacionalna in mednarodna varnost, nacionalna varnostna politika, nacionalni varnostni sistem, subjekti zagotavljanja notranje varnosti, nadzor
Objavljeno v ReVIS: 06.08.2018; Ogledov: 4115; Prenosov: 249
Celotno besedilo (721,11 KB) |
7. |
8. |
9. Organizirani kriminal kot vir ogrožanja mednarodne in nacionalne varnosti : magistrsko deloBor Jeglič, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljen razvoj strateškega koncepta odkrivanja in preprečevanja organizirane kriminalitete na mednarodni ravni, v okviru Evropske unije in na nacionalni ravni ter ukrepi, ki naj bi pripomogli k učinkovitejšemu zoperstavljanju temu relativno novemu družbenemu fenomenu. Mednarodna skupnost na ta kriminalni izziv v preteklosti ni odgovarjala usklajeno. Kljub množici sprejetih ukrepov, le-ti niso bili zadostni in sistemsko povezani. Glede na kazalce in napovedane trende ter vire ogrožanja s strani organiziranih kriminalnih združb, bi bilo potrebno nadgraditi obstoječo ali celo oblikovati novo razvojno paradigmo na tem področju. Organizirana kriminaliteta ima transnacionalne značilnosti in brez izgradnje skupne mednarodne strategije in sodelovanja v njenem preiskovanju smo obsojeni na neuspeh. Ob tem tudi ne gre spregledati dejstva, da s klasičnimi preiskovalnimi metodami praktično ni več mogoče učinkovito preiskovati hujših kaznivih dejanj, sploh pa dejavnosti organiziranih kriminalnih združb. Uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov predstavlja zato nekakšen ˝sine qua non˝ sodobnega odkrivanja teh dejavnosti, pri čemer so čeri njihove čezmerne uporabe in s tem tudi možnosti kršenja človekovih pravic večstranske. Različna organiziranost preiskovalnih organov posameznih držav, neenotni dokazni standardi in pravne podlage za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov ter njihova časovna omejenost v dobršni meri zmanjšujejo ali celo onemogočajo učinkovitost zoperstavljanja hujšim oblikam kaznivih dejanj in organizirani kriminaliteti. Na podlagi primerjalne analize teh standardov med posameznimi državami smo opredelili spremembe, ki bi lahko tako na sistemski, zakonodajni in operativni ravni omogočile višjo raven usklajenosti v slovenski preiskovalni praksi in s tem zagotovili učinkovitejše zoperstavljanje dejavnostim organiziranih kriminalnih združb.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, mednarodna varnost, nacionalna varnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalistično-obveščevalni model preiskovanja, prikriti preiskovalni ukrepi, človekove pravice, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2017; Ogledov: 12245; Prenosov: 283
Celotno besedilo (1,33 MB) |
