1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. Mednarodne pogodbe, njihova ratifikacija in implementacija v slovenski pravni redMartina Stegel, 2017 Opis: Ustvarjalci mednarodnega prava so mednarodni subjekti, ki s sklenitvijo mednarodne pogodbe ustvarjajo pravice in obveznosti na mednarodnem področju. Mednarodna pogodba je mednarodni dogovor, sklenjen med različnimi mednarodnimi subjekti, bodisi med državami ali drugimi mednarodnimi subjekti, kot so mednarodne organizacije. Ločimo med dvostranskimi in večstranskimi mednarodnimi pogodbami. Dvostranske vzpostavljajo pravice in obveznosti ter s tem razmerje med dvema subjektoma mednarodnega prava, večstranske pa med tremi ali več državami. Sklenitev mednarodne pogodbe poteka skozi več faz. Začne se s postopkom pogajanj udeleženih strank, sledijo podpis mednarodne pogodbe, ratifikacija, uveljavitev in nazadnje registracija. Medsebojna vprašanja države naprej rešujejo na mednarodni konferenci, katere rezultat je sprejetje besedila mednarodne pogodbe. Nato je mednarodna pogodba pripravljena za podpis, s čimer država privoli v njeno besedilo. Z ratifikacijo postane mednarodna pogodba zavezujoča za pogodbene stranke, saj odraža sprejetje njenih določb v notranji pravni red pogodbenice. Države pa morajo izpolnjevati svoje pogodbene obveznosti v dobri veri, skladno z glavnim načelom mednarodnega prava, to je "pacta sunt servanda".
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodne pogodbe, ratifikacija mednarodnih pogodb, implementacija mednarodnih pogodb, pacta sunt servanda, pogodbeno pravo, mednarodno pravo
Objavljeno: 18.06.2019; Ogledov: 2266; Prenosov: 164
 Celotno besedilo (715,21 KB) |
7. |
8. Izstop države članice iz Evropske unijeAldijana Ahmetović, 2020 Opis: Pogodba o Evropski uniji v 50. členu določa pravno podlago za izstop države članice iz Evropske unije in sicer prek t.i. dvofaznega postopka, ki ga urejata tako nacionalno pravo kot pravo Evropske unije. Kljub temu, da omenjena določba predstavlja predvsem potrditev suverenosti držav članic v luči poglabljanja evropske intergracije je prvi primer izstopa države članice iz Evropske unije razkril pomanjkljivosti pravne ureditve tega vprašanja. Predvsem prek uporabe primerjalne in analitične metode raziskovanja skušamo v nalogi primerjati ne le ureditev izstopa države članice iz mednarodne organizacije temveč tudi izstop federalne enote iz federacije in izsledke uporabiti pri analizi 50. člena Pogodbe o Evropski uniji. Ob tem primerjava nacionalnih ustavnih ureditev glede vprašanja izstopa iz Evropske unije, s posebnim poudarkom na slovenski in britanski ureditvi, ponuja pomembe informacije glede podaje izstopne izjave in pristojnosti posameznih nacionalnih organov v omenjenem postopku. Analiza sodne prakse Sodišča Evropske unije pa osvetljuje predvsem vprašanja povezna s t.i. drugo fazo izstopnega postopka in sklenitvijo sporazuma o prihodnjih odnosih. Rezultati raziskave potrjujejo tezo o pravni podnormiranosti postopka izstopa države članice iz Evropske unije tako v državah članicah kot pravu Evropske unije in terjajo aktivnost zakonodajalca pri celoviti ureditvi omenjenega vprašanja, saj bo le na ta način moč odpraviti pravno negotovost, ki bi spremljala prihodnje izstopne postopke.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: evropsko pravo, države članice, izstop, mednarodne pogodbe, zakonodaja
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 1201; Prenosov: 114
Celotno besedilo (2,09 MB) |
9. Odnos med notranjim in mednarodnim pravom v ustavni ureditvi Republike SlovenijeTijana Pejović, 2021 Opis: Mednarodno pravo je horizontalni pravni sistem, ki temelji in ureja predvsem odnose in obveznosti med neodvisnimi in suverenimi državami. Suverene države določajo svoj pravni red navznoter, z mednarodnim pravom pa določajo medsebojne odnose. Mednarodno pravo bo veljalo takrat, ko ga bo država z ratifikacijo prenesla v svoj pravni red. Teoretiki so razvili dva temeljna pogleda, katera pravila veljajo in katero bo prevladalo v primeru konflikta med njima, ki veljata še danes. Iz določbe 8. člena Ustave RS izhaja temeljno izhodišče slovenske ureditve, in sicer da sta notranje in mednarodno pravo ločena pravna sistema in vzporedno obstoječa. Slovenija ima torej dualistični odnos do mednarodnega prava, kar pomeni, da ima dva pravna reda, in sicer slovenski in mednarodni. Da mednarodno pravo vstopi v nacionalni red, je za to potrebna ratifikacija. Ali bo država sprejela monistični ali dualistični odnos, je odvisno od ustavnega reda vsake države. V primeru dualističnega koncepta, kjer mednarodno pravo postane del notranjega prava, je treba mednarodno pravo prenesti, in sicer s transformacijo ali adopcijo. Ustavno sodišče presoja skladnost zakonov in drugih predpisov. Namen presoje ustavnost mednarodne pogodbe je preprečiti, da bi bila v notranji pravni red prenešena mednarodna pogodbena obveznost, ki je v nasprotju z ustavo. Zakonodajalec je dolžan pravni red uskladiti z mednarodnim pravom, saj če mednarodnopravna določila niso usklajena z ustavo, so brez pravnih učinkov. Mednarodno pravo torej ločujemo od notranjega prava, vendar sta v neposredni povezavi in skupaj tvorita celovit pravni sistem
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, odnos, mednarodne pogodbe, ratifikacija, ustavno sodišče.
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 841; Prenosov: 94
Celotno besedilo (754,35 KB) |
10. Mednarodno pravo med hladno vojnoJan Kaučič, 2021 Opis: Diplomsko delo predstavlja razvoj mednarodnega prava v obdobju hladne vojne. Da lahko bralec razvoj mednarodnega prava bolje razume, je opisan še kratek razvoj mednarodnega prava po različnih obdobjih, ki sežejo nazaj vse do antičnih časov ter se končajo pri začetku obdobja hladne vojne. Opisani so tudi formalni viri prava, saj imajo mednarodne pogodbe, sklenjene v obdobju hladne vojne, ključno vlogo pri razvoju mednarodnega prava. Naloga vsebuje kratek opis mednarodnih odnosov med hladno vojno, da je bralec seznanjen s sovražnim odnosom med kapitalizmom in komunizmom in kako je to vplivalo na preostale države, ki so bile vpletene v konflikt. Namen diplomske naloge je nasprotovati mnenju mnogih, da je hladna vojna obdobje mirovanja mednarodnega prava zaradi trenj med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, ki so znatno otežila sodelovanje med narodi. Medtem ko se je razvoj mednarodnega kazenskega prava v celoti zaustavil vse do konca hladne vojne, so grozote druge svetovne vojne vzbudile velik interes za razvoj mednarodnega humanitarnega in diplomatskega prava, ki so ga v celoti sprejele skoraj vse države sveta. V diplomski nalogi bom preko mnogih mednarodnih pogodb, ki so bile sklenjene v času hladne vojne, dokazal bistven razvoj mednarodnega humanitarnega in diplomatskega prava ter mednarodnih človekovih pravic.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, hladna vojna, mednarodne pogodbe, človekove pravice, diplomatsko pravo
Objavljeno: 11.07.2022; Ogledov: 470; Prenosov: 64
Celotno besedilo (498,69 KB) |
