Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravni vidiki udeležbe slovenskega podjetja na azerbajdžanskem trgu
Darija Jamnik, 2016

Opis: Mnoga slovenska podjetja se zaradi znižanja gospodarske rasti in konkurence na domačem trgu odločajo za širitev na bolj oddaljene trge. Republika Azerbajdžan, kavkaška dežela ognja, ki je zelo bogata z nafto, predstavlja našemu gospodarstvu oziroma podjetjem velik izziv na področju mednarodnega sodelovanja. Za gospodarska podjetja je med drugim pomembno, da imajo stabilno poslovno okolje, torej ustrezno zakonodajo ter pravosodni sistem, ki deluje hitro in pravično. Pri tem ima pomembno vlogo tudi država ter vse njene institucije. Magistrska naloga z raziskovalnim pristopom prouči slovensko in azerbajdžansko zakonodajo ter le-to analizira tudi v odnosu do Evropske unije oziroma njenih smernic. Izpostavljen je primer dobre prakse internacionalizacije podjetja na azerbajdžanski trg. Raziskovanje obsega tudi problematiko mednarodnega sodelovanja, s katero se srečujejo akterji, zlasti glede pomoči naše države pri osvajanju tujega trga ter nadaljnjih pričakovanj od azerbajdžanskega trga. Rezultati magistrske naloge kažejo na nujnost sprememb in odpravo pomanjkljivosti na področju gospodarske politike mednarodnega sodelovanja ter nujno zagotovitev temeljnih pogojev za vzdržno gospodarsko rast in razvoj v Republiki Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno sodelovanje, poslovno okolje, internacionalizacija, slovenska podjetja v tujini, azerbajdžanski trg, Slovenija, Azerbajdžan, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 1546; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (13,00 MB)

2.
Žled 2014-primer naravne nesreče kot preizkus delovanja državnih organov in družbeno koristnih organizacij
Polona Klemenčič, 2015

Opis: Pričujoče magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela.V uvodu so predstavljeni tematika in predmeti raziskovanja ter opredelitve namenov in ciljev magistrskega dela. Opredeljene so tudi raziskovalne metode, s pomočjo katerih so bile testirane hipoteze. V naslednjem poglavju so opisani temeljni pojmi, s katerimi smo se srečevali preko celotnega dela, ter pojasnila, kaj so podnebne spremembe in kako vplivajo na okolje in na nastanek naravnih nesreč.V nadaljevanju so prikazane najpogostejše naravne nesreče v Sloveniji. Poudarek je na razlagi značilnosti žleda, zaradi katerega je bil pozimi leta 2014 velik del Slovenije brez električne energije in je Slovenija zaprosila Evropsko unijo za humanitarno pomoč, kasneje pa še Strukturni sklad Evropske unije za finančno pomoč. V četrtem poglavju je predstavljeno delovanje državnih organov v okviru nacionalno varnostnega sistema, ki delujejo na področju ukrepanja ob naravnih nesrečah, s poudarkom na zaščiti in reševanju v Sloveniji, ter vlogi županov ob naravnih nesrečah. Delovanje družbeno koristnih organizacij, ki sodelujejo pri ukrepanju ob naravnih nesrečah, je prikazano v naslednjem poglavju. Poudarek prikaza je na nastanku in delovanju Rdečega križa Slovenije in Prostovoljnih gasilskih društev.V šestem poglavju je pozornost usmerjena na pomen in vpliv različnih mednarodnih humanitarnih organizacij pri sodelovanju na področju nudenja humanitarne pomoči v primeru naravnih nesreč. Prikazano je delovanje Evropske unije in njenega generalnega direktorata za humanitarne zadeve ter Mehanizem Evropske unije za zaščito in reševanje. V nadaljevanju je opisano delovanje nevladne mednarodne humanitarne organizacije v primeru odziva na naravno nesrečo ter predstavitev delovanja Rdečega križa Nove Zelandije ob potresih v Canterburyiju in Christchurchu. Vremensko dogajanje v Sloveniji v zadnjem tednu januarja in prvem tednu februarja 2014 je kronološko prikazano v osmem poglavju. Takrat je Slovenijo prizadel močan žled in povzročil ogromno škodo v gozdovih, komunikacijsko-informacijskih sistemih ter elektroenergetskem sistemu ter odrezal nekatere kraje od sveta za več dni. Prikazane so tudi posebnosti takratnega stanja in dogajanja v Sloveniji ter kako so se državni organi in družbeno koristne organizacije odzvale na to naravno nesrečo.Rezultati raziskave, ki je bila opravljena med tremi ciljnimi skupinami, ki so bile udeležene v žledu leta 2014, ter primerjave med vzorci, so analizirani in predstavljeni v devetem poglavju.V zaključnem delu so povzete vse temeljne sklepne ugotovitve celotnega dela ter na osnovi predhodnih poglavij preverjene hipoteze in podani predlogi za izboljšanje delovanja državnih organov in družbeno koristnih organizacij v primeru naravnih nesreč.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: žled, nesreče, državni organi, Slovenija, humanitarna pomoč, podnebne spremembe, mednarodno sodelovanje
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1509; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (7,33 MB)

3.
4.
Mednarodno policijsko sodelovanje primer: Center za sodelovanje varnostnih organov Dolga vas
Igor Vrbnjak, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policija, mednarodno sodelovanje, varnostni organi
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 2220; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

5.
Vloga Banke Slovenije v Evrosistemu
Karmen Ledinšek, 2010

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: EU, Slovenija, monetarna politika, centralne banke, Banka Slovenije, finančni instrumenti, mednarodno sodelovanje, statistika, kontrola
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 1453; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

6.
Obvladovanje naravnih in drugih nesreč
Vojka Rupnik, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: celostno upravljanje, mednarodno sodelovanje, naravne in druge nesreče
Objavljeno: 05.10.2017; Ogledov: 1044; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

7.
8.
9.
Mednarodno razvojno sodelovanje po 55. členu Ustanovne listine OZN
Tisa Val, 2017

Opis: Mednarodno razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju. Tako država donatorica prevzema odgovornost za odpravo revščine v državi prejemnici, hkrati pa se dosega trajnostni razvoj. K razvoju mednarodnega razvojnega sodelovanja so bistveno pripomogle prav mednarodne organizacije, ki delujejo v okviru 55. člena Ustanovne listine OZN. Slovenija je aktivna članica v mnogih mednarodnih organizacijah, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja. Drugi akterji, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja v Sloveniji, so še nevladne organizacije in organizacije, ki jih je ustanovila država. V primerjalni analizi je Slovenija na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja lahko zgled Hrvaški, Avstrija pa Sloveniji. Avstralija ima na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja podobne trende kot Slovenija, kljub svoji oddaljenosti in velikosti. Slovenija je na dobri poti v razvoju svojega mednarodnega razvojnega sodelovanja. S sprejemom novega zakona in uredbe o njegovem izvajanju bo področje mednarodnega razvojnega sodelovanja v Sloveniji bolj podrobno in sistematično urejeno. Na mednarodni ravni je pravno področje mednarodnega razvojnega sodelovanja dobro urejeno z raznimi konvencijami, EU pravom in nezavezujočim "soft law".
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: OZN, Ustanovna listina, trajnostni razvoj, razvojna pomoč, mednarodno sodelovanje, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 806; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh