Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Izvrševanje razsodbe arbitražnega sodišča med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na področju ribištva
Maša Mlakar, 2021

Opis: V magistrskem delu je analizirano, s kakšno problematiko se srečuje Republika Slovenija in tudi Republika Hrvaška v postopkih izvajanja ribolova v spornem delu Piranskega zaliva. Za magistrsko delo je bil zelo pomemben vir arbitražna razsodba; z njeno razglasitvijo se je končal arbitražni postopek med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško 29. 6. 2017. Razsodba je dokončna in zavezujoča za obe pogodbenici, skladno z arbitražnim sporazumom in načeli mednarodnega prava. Z arbitražno razsodbo je bila prvič določena meja na kopnem in morju med državama, določen je bil stik Republike Slovenije z odprtim morjem (skladno z načelom pravičnosti in dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve) in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Ribolov se označuje kot pomemben vir preživetja od pradavnine vse do danes. Morje in pravica do ribolova sta postala splošni dobrini šele v 19. stoletju. Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, natančneje Lovska in ribiška inšpekcija, je leta 2005 postal prekrškovni organ. Kot je bilo razvidno iz osmega poglavja magistrskega dela, nadzor in kontrolo na območju Piranskega zaliva izvaja Inšpekcija za morsko ribištvo, in sicer skladno z izrečeno arbitražno razsodbo. V magistrskem delu sta predstavljena dva konkretna prekrškovna postopka, ki ju je vodil Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo zoper hrvaška ribiča, ki sta izvajala nedovoljen ribolov. Na podlagi predstavitve je bilo razvidno prikazano, da uveljavitev arbitražne razsodbe na področju ribištva v Republiki Sloveniji predstavlja veliko problematiko. Ugotovljeno je, da je od leta 2018 mogoče zaznati nekorektno ravnanje tako Republike Slovenije kot tudi Republike Hrvaške v zvezi z izvajanjem ribolova v Piranskem zalivu, ki se kaže v spremstvu policije posamezne države. Navedbe, ki sta jih vsa ta leta uporabljali obe državi, da ribiči ne bodo utrpeli nobenih stroškov, saj je za to zagotovljeno s pravnimi akti obeh držav, ne vodijo do nobene rešitve problema. Dejstvo je, da so operativne in tehnične službe naredile vse, kar je bilo v njihovi pristojnosti. Iz številčnosti prekrškovnih postopkov, ki jih operativne in tehnične službe vodijo proti hrvaškim ribičem, je razvidno, da ravnanja teh služb ne dajejo velike legitimnosti, saj se dejanja hrvaških ribičev vsakodnevno ponavljajo in številčno tudi naraščajo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: arbitraža, arbitražna razsodba, ribištvo, nezakonit ribolov, gospodarski ribolov, Piranski zaliv, sporno ozemlje, Republika Hrvaška, mejni spor
Objavljeno: 01.02.2022; Ogledov: 232; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

3.
Mediacija kot sredstvo mirnega reševanja mednarodnih sporov
Špela Toth, 2021

Opis: V svetu se je z razvojem civilizacije postopoma pojavila težnja po mirnem reševanju sporov. V osemdesetih in devetdesetih letih se je ta metoda reševanja sporov močno razširila tudi po vsej Evropi. Način reševanja sporov na miren način je dandanes dolžnost, ki jo morajo upoštevati vsi subjekti, ki so del mednarodnega prava – med njimi tudi države. To načelo je uzakonjeno v Ustanovni listini Organizacije združenih narodov, ta sredstva pa našteva tudi deklaracija načel mednarodnega prava o prijateljskih odnosih in sodelovanju med državama. V 33. členu Ustanovne listine OZN so določena diplomatska sredstva – pogajanja, posredovanje, dobre usluge, sprava in preiskava; odlikujejo jih hitrost, prilagodljivost in zaupnost. Njihov namen je pomoč pri doseganju soglasij med strankami in niso pravno zavezujoča, prav tako jih je mogoče kombinirati z drugimi pravnimi sredstvi. Meddržavni spori zadevajo glavne interese držav, njihovo čast in državno ozemlje. V kolikor državi dosežeta rešitev s pomočjo mediacije, to lahko pomeni ponovno vzpostavitev dobrega odnosa, zaupanja med njima, in zmanjša se možnost zaostrovanja sporov v prihodnje, kar je zelo pomembno za meddržavno sodelovanje. Odločitev za uporabo sredstev mirnega reševanja spora je suverena odločitev vsake države, mediator in njegova ekipa pa delujejo kot blažilec med sprtima stranema ter v postopek vnesejo zaupanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mejni spor, mirno reševanje spora, arbitraža, mediacija, meddržavni spor
Objavljeno: 14.06.2022; Ogledov: 35; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (449,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh