1. |
2. |
3. |
4. Razvoj organiziranega prostovoljstva v javnih socialnovarstvenih zavodih v Mestni občini LjubljanaAmir Crnojević, 2018 Opis: V pričujočem diplomskem delu obravnavamo razvoj organiziranega prostovoljstva v javnih
socialnovarstvenih zavodih na območju Mestne občine Ljubljana. V teoretičnem delu smo
opredelili prostovoljstvo in se oprli na zakonsko ureditev prostovoljstva in socialnega varstva
v Sloveniji. Predstavili smo tudi pomen javnih socialnovarstvenih zavodov. V empiričnem delu
smo predstavili raziskavo, ki je temeljila na deskriptivni neeksperimentalni metodi empiričnega
raziskovanja. Uporabljen je bil kvalitativni pristop z raziskovanjem vsebine. V raziskavi smo
zastavili tri raziskovalna vprašanja. S pomočjo petih opravljenih polstrukturiranih intervjujev
smo ugotovili, da je organizirano prostovoljstvo v javnih socialnovarstvenih zavodih še
premalo razvito, ga je pa glede na podatke iz skupnega poročila o prostovoljstvu v Republiki
Sloveniji za leto 2016 največ ravno na področju sociale. Ugotovili smo, da imajo prostovoljci
izjemno pomembno vlogo v organizacijah, kjer se prostovoljstvo že izvaja, so pa na tem
področju pred nami še številni izzivi, saj je uvajanje prostovoljskega dela v javni sektor še bolj
v povojih. V zaključku podajamo smernice za ključne deležnike, ki bi po našem mnenju
spodbudili razvoj organiziranega prostovoljstva v javnih socialnovarstvenih zavodih. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: prostovoljstvo, organizirano prostovoljstvo, razvoj prostovoljstva, javni zavodi, socialno varstvo, Mestna občina Ljubljana Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 1598; Prenosov: 54
Celotno besedilo (872,45 KB) |
5. |
6. Primerjava implementacije javnih politik zaposlovanja mladih na območju Mestne občine Nova Gorica in Občine AjdovščinaMaruša Istenič, 2017 Opis: Diplomska naloga preučuje implementacijo javnih politik zaposlovanja mladih na območju
Mestne občine Nova Gorica in Občine Ajdovščina. Namen je, da se na podlagi pozitivnih praks
iz ene občine predlaga ukrepe v drugi občini in obratno.
Diplomsko nalogo sestavljata dva dela. Teoretični del predstavlja pojme javne politike, policy
analize, njen potek in zakonodajne ureditve zaposlovanja mladih v Sloveniji. To so tudi
izhodišča za nadaljnjo analizo in kasneje primerjavo javnih politik.
Empirični del diplomske naloge predstavlja po poteku policy analize dva pristopa k
preučevanju. Prvi pristop je »od zgoraj navzdol«, pri katerem smo predstavili javnopolitične
igralce na področju zaposlovanja mladih in javne politike, ki jih sprejemajo. Preučili smo
javnopolitične igralce vse od nivoja Evropske unije, državnega nivoja in kasneje konkretne
javne politike občin Nova Gorica in Ajdovščina. Pri drugem pristopu »od spodaj navzgor« smo
informacije pridobili z intervjuji s ključnimi državnimi in civilnodružbenimi igralci v
preučevanih občinah.
Ugotovili smo, da je Občina Ajdovščina veliko prej zaznala problematiko zaposlovanja mladih
kot pomembno in prej začela z ukrepi reševanja. Leta 2012 je sprejela Strategijo za mlade v
občini Ajdovščina, v občini Nova Gorica pa je strategija v fazi obravnave. Kot razliko opažamo
pomanjkanje civilnodružbenih igralcev, ki bi se ukvarjali s tematiko in izvajali sprejete javne
politike v Novi Gorici. V občini Ajdovščina se s tem področjem bolj konkretno ukvarjajo
organizacije Mladinski svet in Inštitut za mladinsko politiko. Dostop do političnih odločevalcev
bolje ocenjujejo v Ajdovščini, predvsem z vidika upoštevanja predlogov in ne toliko možnosti
predlogov. Kot rešitev v občini Nova Gorica vidimo predvsem možnost spodbud za
participacijo mladih v institucijah (obuditev Mladinskega sveta), ki bi vodila tudi do boljše
implementacije sprejetih ukrepov na področju zaposlovanja mladih in večjega nadzora. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: zaposlovanje mladih, implementacija javnih politik, Mestna občina Nova Gorica, Občina Ajdovščina, policy analiza, diplomske naloge Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 650; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,20 MB) |
7. Vpliv zemljiške politike na delovanje trga nepremičnin v Mestni občini Nova GoricaNastja Mihelj, 2022 Opis: V magistrskem delu proučujemo vpliv zemljiške politike na delovanje trga nepremičnin v Mestni občini Nova Gorica (MONG). Zemljiška politika oziroma gospodarjenje z zemljišči je eden izmed ključnih vzvodov, s katerim se zagotavlja izvrševanje prostorsko vezanih strategij in razvojnih programov. Zemljiška politika se neposredno povezuje z urejanjem prostora kot tudi z delovanjem trga nepremičnin. V MONG in na goriškem območju smo raziskali delovanja trga nepremičnin za stanovanjske nepremičnine ter kmetijska in gozdna zemljišča v obdobju 2007‒2019. Ugotovili smo, da se je trg nepremičnin razvijal relativno stabilno. Občinski prostorski načrt (OPN) je ena od strokovnih podlag za oblikovanje zemljiške politike. Upoštevati ga je treba pri izdajanju gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov. V njem so določeni pogoji za gradnjo komunalne opreme ter določa podrobnejšo namensko rabo prostora. Na podlagi namenske rabe prostora lahko predvidevamo razvoj in načrtujemo, kako se bo prostor razvijal v prihodnje. Intenzivnost izdajanja gradbenih dovoljenj s časovnim zamikom vpliva na večjo ponudbo na trgu nepremičnin ter na večje aktivnosti nepremičninskega trga. Strokovni podlagi, ki vplivata na izvajanje zemljiške politike in občinam zagotavljata del financiranja, sta Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in komunalni prispevek. NUSZ se plačuje za uporabo stavbnega zemljišča, medtem ko je komunalni prispevek edini sistemski vir za financiranje gradnje komunalne opreme. V MONG smo analizirali izvajanje odloka o NUSZ (2013‒2019) in odmero komunalnega prispevka (2016‒2019), povezanega s programom opremljanja stavbnih zemljišč. Analize ne kažejo izrazitejših trendov, temveč letno spreminjajoče se razmere. Raziskava tudi ugotavlja, da je bil v nasprotju z razmerami v slovenskem prostoru v času gospodarske krize 2008‒2009 promet na trgu nepremičnin v MONG nižji kot po gospodarski krizi. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: razvrednotena območja, gradbeno dovoljenje, komunalni prispevek, Mestna občina Nova Gorica, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, trg nepremičnin, zemljiška politika Objavljeno: 08.09.2022; Ogledov: 415; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,24 MB) |
8. Model javno-zasebnega partnerstva uvajanja e-mobilnosti v Mestni občini KranjVid Krčmar, 2022 Opis: Magistrsko delo predstavlja uvajanje e-mobilnosti v MOK. Za izvedbo projekta e-mobilnosti so potrebna finančna sredstva in ob pomanjkanju javnih sredstev v javnem sektorju se v sklopu javno-zasebnega partnerstva vključi zasebni partner s finančnim vložkom. Javno-zasebno partnerstvo predstavlja sodelovanje med javnim in zasebnim partnerjem s ciljem, da bi zadovoljili javni interes. Namen in cilj magistrskega dela je preveriti, ali je uvajanje e-mobilnosti po modelu javno-zasebnega partnerstva v MOK učinkovito in v javnem interesu. V teoretičnem delu magistrskega dela smo s pomočjo opisne, zgodovinske in primerjalne metode predstavili pojem, pomen in pravno ureditev javno-zasebnega partnerstva v Sloveniji. Predstavili smo tudi zgodovino razvoja javno-zasebnega partnerstva ter ureditev le-tega v državah EU. Na področju javno-zasebnega partnerstva smo opisali tudi temeljna načela in oblike javno-zasebnega partnerstva. S pomočjo razlagalne, primerjalne, statistične in metode analize vsebin smo v drugem delu magistrskega dela predstavili stanje e-mobilnosti v EU in v Sloveniji. V magistrskem delu smo preverjali izvedeni model javno-zasebnega partnerstva kot učinkovit v obliki sodelovanja med javnim in zasebnim partnerjem in s ciljem, da je projekt v javnem interesu. V raziskovalnem delu smo na podlagi študije primera projekta e-mobilnosti v MOK, ki je bil izveden v MOK, predstavili in preverili učinkovitost uvedbe le-tega. V sklopu raziskovalnega dela smo opravili tudi empirični del raziskave v obliki intervjuja. Intervju smo opravili z deležniki, ki vsak dan uporabljajo storitve e-mobilnosti iz projekta e-mobilnost v MOK. Na podlagi normativne, izkustvene in metode opazovanja z neposredno udeležbo smo v zaključku prikazali možnost razvoja in nadgradenj obstoječega modela e-mobilnosti v MOK. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, Mestna občina Kranj, javni partner, zasebni partner, e-mobilnost Objavljeno: 23.11.2022; Ogledov: 436; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,55 MB) |
9. Ravnanje z dokumentarnim gradivom v Mestni občini PtujSuzana Herak, 2023 Opis: Vsaka organizacija se v javni upravi srečuje z dokumentarnim gradivom, katerega je zelo veliko. Kako z njim rokovati in ga evidentirati, natančno poznajo zaposleni javni uslužbenci v glavni pisarni. Brez njih si dela z dokumentarnim gradivom ne moremo predstavljati, še manj pa izvrševati. Ker nas je zanimalo ali javni uslužbenci dovolj dobro poznajo delo z dokumentarnim gradivom, smo si zastavili raziskovalno vprašanje: Ali zaposleni v Občinski upravi Mestne občini Ptuj pravilno ravnajo z dokumentarnim gradivom? V prvem delu diplomskega dela smo opisali in spoznali kaj je dokumentarno gradivo, kakšne vrste dokumentarnega gradiva poznamo, kako z njim rokujemo, ga razvrščamo in kako ga arhiviramo. Dotaknili smo se definicije javne uprave in javnih uslužbencev ter lokalne samouprave, predvsem ustanovitve občin in mestnih občin ter njihovih nalog. Navedli smo tudi tehnične pogoje za delo, brez katerih ne moremo poslovati. V drugem delu diplomskega dela smo opisali kako z dokumentarnim gradivom ravnajo v Mestni občini Ptuj. Ugotovili smo, da imajo zaradi uvedbe novega dokumentnega sistema za ravnanje z dokumentarnim gradivom težave zaposleni, predvsem starejša populacija ljudi. Predlagali smo ukrepe za izboljšanje dela z dokumentarnim gradivom. Prav tako smo ugotovili, da se vodstvo Mestne občine Ptuj trudi izboljšati odnos zaposlenih do ravnanja z dokumentarnim gradivom na način, da redno izobražuje svoje zaposlene. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: dokumentarno gradivo, javna uprava, glavna pisarna, lokalna samouprava, mestna občina, javni uslužbenci Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 290; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,39 MB) |