Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaposlovanje in brezposelnost mladih ter novejši razvoj aktivne politike zaposlovanja na tem področju
Suzana Krivec, 2016

Opis: Evropske države se spopadajo z reševanjem visoke stopnje brezposelnosti mladih. Stopnja brezposelnosti mladih je skoraj dvakrat višja od brezposelnosti ostalih. Za povečanje stopnje zaposlenosti sprejemajo Evropske države različne ukrepe. Mednje spada tudi aktivna politika zaposlovanja. Ukrepi za zaposlovanje mladih so zbrani v programu Jamstvo za mlade. Glavni cilj programa Jamstvo za mlade je zagotoviti vsaki osebi do 25. leta, da v roku štirih mesecev po končanem šolanju ali v obdobju brezposelnosti prejme ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. Slovenija s sprejetim programom zagotavlja, da bo v letih 2014-2015 sledila tej strategiji. To je zaposlitev ali usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali krajšo obliko institucionalnega ali praktičnega usposabljanja. V magistrskem delu smo analizirali prepoznavnost in uporabnost programa Jamstvo za mlade na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v območni službi Maribor in delež vključitev in zaposlitev s pomočjo ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Analiza rezultatov, kaže, da v večini mladi poznajo ukrepe programa Jamstvo za mlade, vendar slabo spremljajo novosti programa. Mladi iskalci zaposlitve, ki so vključeni v program Jamstvo za mlade v območni službi Maribor, se ne strinjajo, da bodo s pomočjo programa dobili ponudbo ali službo. Prepričani pa so, da bo program povečal število delovnih mest. Največji učinek pri zaposlovanju mladih v okviru programa je bil dosežen s programom Usposabljanje na delovnem mestu in Institucionalno izobraževanje. Program Jamstvo za mlade ne dosega zastavljenih ciljev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladi, trg dela, brezposelnost, zaposlovanje, aktivna politika zaposlovanja, usposabljanje na delovnem mestu, finančne spodbude, Jamstvo za mlade, Zavod za zaposlovanje, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1514; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

2.
Brezposelnost mladih v Zasavju
Lučka Leskovšek Štruc, 2015

Opis: Brezposelnost je družbeni pojav, ki je stalno prisoten v našem okolju. Povečevanje oz. zmanjševanje števila oseb brez zaposlitve sledi gospodarskemu razvoju in je na nek način naraven pokazatelj stanja v državi. Gospodarska kriza je v zadnjih letih še posebej izpostavila težave mladih iskalcev zaposlitve, ki najbolj občutijo zmanjšano povpraševanje po delavcih, saj delodajalci večinoma dajejo prednost osebam z izkušnjami. Zavod RS za zaposlovanje je v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v letu 2013 izdal poročilo z naslovom Mladi in trg dela. V publikaciji so navedeni nekateri razlogi za povečanje števila brezposelnih mladih po Sloveniji, dodani pa so tudi statistični podatki, ki navedene razloge potrjujejo. Tudi Evropska unija je aktivno pristopila k reševanju problematike nezaposlenosti mladih in sprejela nekatere usmeritve, ki države članice zavezujejo k aktivnemu delovanju. Vlada Republike Slovenije je tako konec januarja 2014 sprejela program Jamstvo za mlade, ki pomeni drugačen pristop k povečanju zaposlenosti mladih iskalcev zaposlitve. Ukrepi, ki so na voljo mladim v prvih štirih mesecih po prijavi na zavodu, so različni, prav tako pa je različna njihova uspešnost glede na regijo izvajanja. Tudi med brezposelnimi mladimi so precejšnje razlike v možnostih za zaposlitev, zato smo se v magistrskem delu osredinili na mlade v Zasavju, ki je kot regija specifična v več pogledih. Odraz vseh težav na tem področju pa je ravno število mladih brez zaposlitve. Danes je že jasno, da omenjeni ukrepi vsaj na tem področju ne prinašajo želenih in pričakovanih rezultatov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zaposlovanje, brezposelnost, mladi, trg dela, Zasavje, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 1670; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

3.
4.
Zaposlovanje mladih in medgeneracijsko sodelovanje v sodelovanju s podjetjem
Katja Kokovnik, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zaposlovanje, mladi, prenos znanja, management znanja, medgeneracijsko sodelovanje
Objavljeno: 30.03.2018; Ogledov: 862; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (958,15 KB)

5.
Primerjava Y generacije v Sloveniji in Nemčiji
Sarah Kuzmič, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: generacija Y, mladi, potrošništvo, Slovenija, Nemčija
Objavljeno: 10.05.2018; Ogledov: 856; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

6.
Socialna ogroženost mladih v primeru brezposelnosti
Žiga Gričnik, 2017

Opis: Delo oziroma zaposlitev ima pomembno vlogo pri socialno-ekonomskem razvoju posameznika. Pomemben je prehod iz izobraževanja na trg dela, kjer se posameznik znajde kot iskalec zaposlitve in nato kot zaposlen. Brezposelnost med mladimi je problem današnje družbe. Zaradi učinkovitejšega analiziranja izbrane tematike je magistrska naloga razdeljena v različne sklope. V prvem delu so predstavljeni temeljni pojmi brezposelnosti, mednarodni dokumenti in nacionalni pravni akti s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Drugi del magistrske naloge je namenjen analizi problema brezposelnosti in sodne prakse na področju zaposlovanja. V podrobnejši analizi je bilo ugotovljeno, da je brezposelnost mladih problem v vseh državah Evropske unije, mladi pa so ena izmed najbolj ogroženih družbenih skupin, brez socialne in ekonomske prihodnosti.Sprejeti ukrepi niso bistveno zmanjšali problema brezposelnosti mladih, saj ustvarjajo le kratkoročne učinke in se ne lotevajo reševanja brezposelnosti med mladimi kot širšega družbenega problema. Namen analize je opozoriti, da se je potrebno reševanja problema brezposelnosti lotiti širše. Gre za družbeni problem. Ukrepe je potrebno oblikovati tako, da se bo ustrezno uredil trg dela, izobraževalni sistem, sistem študentskega dela in da se bo sprejela ustrezna pokojninska reforma.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladi, brezposelnost, zaposlitev, socialna izključenost
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 812; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

7.
Stanovanjska problematika mladih z vidika srednje aktivne generacije
Manca Štefe, 2017

Opis: Podaljšano sobivanje mladih in njihovih staršev je aktualna tema, ki je v zadnjih letih pogosto obravnavana oz. raziskovana na več področjih. Tudi Slovenija po empiričnih podatkih glede podaljšanega sobivanja staršev in otrok (oz. mladih odraslih) sodi v sam vrh evropskih držav, saj slednji pozno vzpostavijo lastno in samostojno gospodinjstvo in zapustijo dom staršev. Na tradicionalno družino in medgeneracijsko sodelovanje vplivajo različni dejavniki %gospodarski, družbeni, demografski, kulturni, politični idr., zato gre tudi razloge za vse aktualnejši problem podaljšanega sobivanja mladih odraslih in njihovih staršev iskati tako v individualnih (npr. poklicni, zaposlitveni in dohodkovni položaj posameznika, partnerstvo in starševstvo, spol in osebne izbire)kot tudi strukturnih dejavnikih (npr. režim blaginje, delovanje trga dela, razpoložljivost stanovanj in kulturni vzorci družb). Za uspešen prehod mladih v odraslost pa so pomembni tudi regulativni ukrepi države (stanovanjski programi, subvencije ipd.).Pričujoče delo tako obravnava in proučuje fenomen podaljšanega sobivanja mladih odraslih in njihovih staršev. Izpostavljeni so trendi družinskega življenja v Sloveniji, navedeni dejavniki za podaljšano sobivanje in analizirane pravne podlage, pomembne za obravnavo stanovanjske problematike mladih. Rezultati in analiza anketnega vprašalnika pa dajo vpogled v odnose, stališča in mnenja, ki jih ima srednja aktivna generacija (40-61 let) do nepremičninske problematike mladih oz. do reševanja stanovanjskega problema mladih, med drugim njihov pogled na stanovanjsko problematiko mladih ter pomembnost različnih dejavnikov, ki vplivajo na podaljšano sobivanje (razvitost nepremičninskega trga, slaba dostopnost kreditov za nakup stanovanj, razmere na trgu dela, slaba stanovanjska politika oz. državna pomoč, pomanjkanje neprofitnih stanovanj idr.).
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladi odrasli, podaljšano sobivanje, stanovanjska problematika, srednja aktivna generacija, stanovanjska politika
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 1033; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

8.
Uporaba in nevarnosti spletnih socialnih omrežij med mladimi v Posavju
Karolina Pšeničnik, 2016

Opis: Uporaba spletnih socialnih omrežij se je v zadnjih letih močno povzpela. Med uporabniki so zelo aktivni tudi otroci in mladostniki. Spletna omrežja uporabljajo za klepetanje s prijatelji, igranje iger, ustvarjanje novih poznanstev, deljenje fotografij, všečkanje strani znanih ljudi, slik, statusov ipd. Med mladimi so trenutno najbolj uporabljena spletna socialna omrežja Facebook, Instagram in Snapchat. Pri njihovi uporabi redkokdo pomisli na nastavitve zasebnosti, posledice deljenja fotografij ter druge nevarnosti, ki prežijo na njih. Mladi, celo otroci mlajši od deset let, preživijo na socialnih omrežjih več ur na dan, kjer tekmujejo v številu dodanih prijateljev in sledilcev. Zato jih veliko sprejme prošnje prijateljstev od neznanih oseb in si s tem poveča možnost raznovrstnih napadov. Ne zavedajo se nevarnosti, kot so zlonamerna programska oprema, kraja osebnih podatkov, zloraba profilov, spletno nadlegovanje, zasvojenost in spolni napadalci. Največ lahko pri tem pomagajo starši z ozaveščanjem in informiranjem otrok, nadzorom ter s pogovorom, saj tako v otroku vzbudijo občutek varnosti in zagotovijo, da bodo otroci k njim prišli po nasvete in pomoč.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: spletna socialna omrežja, mladi, nevarnosti, starševski nadzor, varnost
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 2028; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (948,88 KB)

9.
Problem brezposelnosti mladih diplomantov v Sloveniji
Katja Velemirov, 2018

Opis: Prehod iz šolanja v zaposlitev predstavlja mladim v življenju velik in pomemben korak, saj to pomeni vstop v svet odraslih in v svet neodvisnosti ter odvisnosti od samega sebe. Vendar je za diplomante težko priti do same zaposlitve, sploh do take, katero bi opravljali z zadovoljstvom in bi se skladala z njihovo izobrazbo. V svoji magistrski nalogi se bom ukvarjala s problematiko brezposelnosti mladih diplomantov v Sloveniji, kakšni so razlogi za to, ter po drugi strani, katere so tiste lastnosti in kompetence, s katerimi se do zaposlitve lažje pride. Preverila bom, katere so tiste študijske smeri, s katerimi imamo boljše možnosti za zaposlitev, in tudi kakšen vpliv na hitrejšo zaposlitev ima informacijsko komunikacijska tehnologija.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: brezposelnost, mladi diplomanti, zaposlitev, izobrazba, študijske smeri, informacijsko komunikacijska tehnologija, IKT
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 1059; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

10.
Kvantitativna ocena posturalne poravnave pri mladih odraslih glede na fotografiranje lateralnega pogleda
Klemen Klobas, 2018

Opis: Uvod in namen: Telesna drža ljudi se pod vplivom sodobnega načina življenja močno spreminja. Do sprememb prihaja predvsem v poteku hrbtenice, položaju ramen in medenice. Namen diplomske naloge je kvantitativna ocena drže z lateralnega pogleda. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 85 zdravih posameznikov (39 moških in 46 žensk) s povprečno starostjo 25 ± 5 let. Osebam smo nalepili markerje na določene kostno-anatomske točke in jih s pomočjo naprave GPS Postural Lab 600 slikali z vseh štirih strani. Podatki dominantne strani telesa so bili pridobljeni s pomočjo GPS programske opreme ter obdelani s programom SPSS. Rezultati: Pri opazovani skupini je prisotna kifo-lordotična ali lordotična drža, saj je sagitalna poravnava telesa znašala 187,7  3,6º, anteriorni nagib medenice pa 18,0 ± 8,0º. Uporabnost: V primerjavi z rezultati drugih študij se je izkazalo, da je pri naših merjencih prisoten povečan anteriorni nagib medenice ter pomik ramen naprej. Pri opazovanju njihovega cervikalnega dela hrbtenice in položaja glave je bilo razvidno, da je glava nagnjena nekoliko nazaj. Omejitve: Sklepamo lahko, da je sprememba življenjskega sloga, prekomerna uporaba mobilnih telefonov in nezdravo sedenje pustilo posledice na telesni drži. Poleg teh ugotovitev smo opredelili tudi povprečne vrednosti, ki jih lahko štejemo kot normativne za našo populacijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: drža, ocena drže, mladi odrasli, fotogrametrija
Objavljeno: 01.12.2018; Ogledov: 748; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh