Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Pomen medijskega opismenjevanja v času medijskega spektakla in potrošništva
Darja Kleva Gačnik, 2016

Opis: Živimo v svetu, kjer nas vsak dan preko različnih medijev (knjig, televizije, interneta, časopisov, revij, radia) doseže veliko število informacij. Njihovo število iz leta v leto narašča, zato je danes bolj kot kdajkoli prej potrebno (spre)govoriti o medijih in njihovem vplivu na družbo in na različne vidike posameznikovega življenja. Jasno je, da igrajo mediji pomembno vlogo v naših življenjih, tega se medijske organizacije zavedajo in nadaljujejo s procesom zagotavljanja vedno več informacij. Problemi z informacijami in mediji so vedno obstajali. Sprva je bil največji problem, kako priti do informacij in omogočiti ljudem dostop do njih. S porastom množičnih medijev v prejšnjem stoletju smo prestopili iz ene skrajnosti v drugo. Danes se moramo zaščititi pred preveliko količino informacij, medijskim spektaklom in potrošništvom. Namen magistrske naloge ni kritizirati medije, temveč pojasniti, zakaj je medijsko opismenjevanje nujno in pomembno. Če želimo medijsko vzgojo približati kar najširšemu krogu ljudi, jo moramo ponuditi v čim večjem spektru programov, ki bi jim bil skupen osnovni cilj - medijsko pismen in kritičen posameznik, ki je sposoben dostopa, analize in ustvarjanja medijskih vsebin oziroma sporočil. Kajti aktivno državljanstvo ne pomeni, da se ne udeležujemo volitev in javnih odločanj, da se odtujujemo od problemov družbe ter si zatiskamo oči pred tem, da nastaja vse večji razkorak med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo, med tistimi, ki vedo in znajo, ter tistimi, ki ne vedo, ne znajo, ampak pomeni, da je potrebno iskati rešitve Potrebno je poiskati rešitev. Cilj magistrske naloge je vzbuditi zanimanje in spodbuditi odgovorne institucije za razvoj medijskega opismenjevanja na vseh nivojih družbe in podati predlog za vpeljavo dopolnitve učnega načrta v že obstoječe oblike izobraževanja. Ponudili bomo nekaj tem in predlogov v razmislek, tudi za nadaljevanje raziskovanja na tem področju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: množični mediji, potrošništvo, oglaševanje, medijsko izobraževanje, medijska politika, globalizacija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 2726; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (974,02 KB)

3.
Socialna spletna omrežja kot sredstvo zadovoljevanja posameznikovih potreb
Petra Ložar, 2011

Opis: Temeljni namen pričujoče magistrske naloge je, raziskati, katere posameznikove psihološke potrebe zadovoljujemo z uporabo spletnih socialnih omrežij, primer Facebooka. V ta namen sem povabila k sodelovanju dve po starosti različni skupini in izvedla raziskavo s pomočjo metode fokusne skupine. Odločitev za fokusno skupino se mi je zdela prava zaradi tega, ker so do sedaj podobna raziskovalna vprašanja obdelovali z metodo anketiranja in to predvsem za namene oglaševanja. V vsaki skupini je sodelovalo sedem uporabnikov spletnega socialnega omrežja Facebook. Za dve po starosni različni skupini sem se odločila zaradi primerljivosti in domneve, da se glede na starost pomen potreb spreminja. Zanimalo me je, katere so psihološke potrebe, ki jih uporabnik ima, in ali jih zadovoljimo z uporabo Facebooka. Po predhodnih raziskavah s podobno tematiko je najbolj obiskano svetovno spletno omrežje prav Facebook. V nizu vprašanj, ki sem jih zastavila v obeh skupinah, sem si zastavila aplikativen cilj in sicer prepoznati psihološke potrebe, ki jih morda v realnem svetu ne moremo tako hitro in enostavno zadovoljiti kot v virtualnem. Koncept svetovnega spleta lahko razumemo tudi kot sistem za ustvarjanje, razvrščanje in povezovanje dokumentov, po katerih je zlahka brskati po internetu. A za spletna socialna omrežja velja, da ponujajo nekaj več in da so predvsem plod povezovanja posameznikov, ki na ta način zadovoljujejo določene potrebe. Rezultati obeh fokusnih skupin so bili zelo podobni, a vendar so se v nekaterih segmentih razlikovali. Na koncu sem rezultate ene in druge skupine primerjala ter zaključila z ugotovitvijo, da so psihološke potrebe obeh v večini enake. S pomočjo analize pridobljenih podatkov sem na primeru uporabe Facebooka potrdila tudi Katzevo teorijo zadovoljevanja potreb, ki temelji na petih predpostavkah. V sklepnem delu sem podala še svoje razmišljanje o morebitnem dolgoročnem vplivu na mlajše generacije, ki najbolj množično uporabljajo to spletno socialno omrežje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: potrebe, zadovoljevanje potreb, množični mediji, internet, splet 2.0, spletna skupnost, spletno socialno omrežje, Facebook
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 389; Prenosov: 0

4.
Pomen in odgovornost množičnih medijev
Valentina Valenčič, 2011

Opis: Magistrsko delo obravnava medijsko reprezentacijo nove gripe v Sloveniji, pri čemer ţelimo ugotoviti, v kolikšni meri, na kakšen način in s pomočjo katerih akterjev je poročanje o pandemiji nove gripe vplivalo na konstrukcijo medijske in s tem druţbene realnosti oziroma določene podobe dogodkov v izbranem časovnem obdobju. V ospredje postavljamo uveljavljanje odgovornosti mnoţičnih medijev pri oblikovanju druţbene percepcije nevarnosti in tveganj in izpolnjevanje obveznosti do civilne druţbe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mediji, medijska reprezentacija, množični mediji, odgovornost, medijska realnost, nalezljive bolezni, nova gripa
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 365; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh