Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Svoboda združevanja in izražanja je ustavno varovana pravica, ki se jo lahko omeji zgolj v izjemnih primerih. Poglavitna naloga države je, da zagotavlja pogoje za proteste, hkrati pa ima dolžnost ohranjati javni red in varnost. Raziskovalno delo se osredotoča na izvajanje nalog policije za zagotavljanje varnosti udeležencev protestnega shoda in drugih ljudi ter njihovega premoženja. Tudi policija Republike Slovenije se srečuje z nasilnimi protesti, zato mora biti pripravljena, da tovrstna dejanja prepreči. Ker je učinkovito preprečevanje nasilja v množici zapleteno in zahtevno, morajo policisti poznati dejavnike, ki vplivajo na dogajanje v množici. Še posebej morajo biti osredotočeni na tiste, ki množico privedejo da postane nasilna. Že ob zaznavi, da bo na nekem območju potekal protestni shod, mora policija pripraviti in načrtovati naloge ter ukrepe. Policisti, kot tudi vodje protestnih shodov se morajo zavedati pomembnosti medsebojne komunikacije, tako za zagotavljanje legitimnih ciljev protestnikov, kot tudi pri reševanju morebitnih konfliktnih situacij. Policija si mora prizadevati, da konflikte v začetni fazi rešuje z usmerjenim policijskim delom. V primerih množičnih kršitev pa policija lahko uporabi le tista prisilna sredstva, s katerimi bo z najmanjšimi škodljivimi posledicami zagotovila javni red in varnost. Uporabo prisilnih sredstev slovenske policije zoper množico bomo primerjali z zakonskimi ureditvami policij izbranih tujih držav, in sicer glede skladnosti z uveljavljenimi načeli o uporabi prisilnih sredstev. Ugotovljena spoznanja so tako namenjena policijskim vodjem pri izpopolnjevanju in usposabljanju, kot tudi organizatorjem protestnih shodov pri načrtovanju in izvedbi protestnih zbiranj.
Ključne besede: protestni shod, policija, množica, komunikacija, nasilje, prisilna sredstva
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 413; Prenosov: 30
Celotno besedilo (894,06 KB)

Opis: Pojem »crowdsourcing« označuje vrsto aktivnosti, v katerih sodeluje množica ljudi z namenom reševanja širšega problema. Gre za netradicionalno metodo iskanja najboljše rešitve zastavljene naloge v skupini ljudi. Problem je javno dostopen na spletu v obliki odprtega klica in tako se njegovega reševanja lahko loti vsakdo. Posebnost tovrstnega reševanja nalog je, da se najboljša rešitev oblikuje v procesu komunikacije množice. Ena izmed oblik crowdsourcinga je kolektivno znanje oz. modrost množice, s katero smo se ukvarjali v diplomski nalogi. V teoretičnem delu smo raziskali, kaj je kolektivno znanje, kakšne vrste informacijskih sistemov, ki so namenjeni crowdsourcingu, poznamo, ter kateri so pogoji in dejavniki kolektivne inteligence. Glavni namen izdelka pa je bil v praktičnem delu izdelati programsko opremo, s katero bi kasneje eksperimentalno poskušali izmeriti, kako se spreminja kolektivno znanje s spreminjanjem števila sodelujočih pri reševanju.
Ključne besede: množičenje, kolektivno znanje, kolektivna inteligenca, množica, sodelovanje, učenje, spletna aplikacija
Objavljeno v ReVIS: 21.08.2018; Ogledov: 3905; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,11 MB)