1. |
2. Miselna naravnanost mediatorjaTjaša Ravnikar, 2020 Opis: Čedalje bolj se zavedamo pomembnosti načina reševanja sporov zaradi ohranjanja čim boljših odnosov, pri čemer pa je še bolj kot tehnična narava mediacije pomembno dejstvo, kdo je mediator. Najnovejša znanstvena dognanja na področju nevroznanosti nam ponujajo odličen vpogled v delovanje človeškega uma in posledično miselne naravnanosti, ki določa vse, kar ljudje smo. Določa naš način delovanja, način čustvovanja ter način upravljanja in reguliranja stresa, kar je še posebej pomembno pri delu mediatorja, ki se vsakodnevno srečuje z zelo stresnimi in čustvenimi situacijami. Miselna naravnanost mediatorja nam pove, kako se z njimi spopada, tako pri mediantih kot pri sebi. Namen magistrskega dela je prikazati korelacijo med miselno naravnanostjo in mediatorjem. Cilj je bil ugotoviti povprečno miselno naravnanost mediatorja v Sloveniji, kako se ta izraža pri njegovem delu ter ugotoviti morebitne izražene skupne lastnosti in interese posameznikov različnih strok, ki se odločajo za delo mediatorja. Ugotovili smo, da mediatorjeva miselna naravnanost vpliva na uspešnost njegovega dela, vendar pa ne vpliva na njegovo subjektivno doživljanje uspeha pri svojem delu. Ugotovili smo tudi, da je znanje s področja miselne naravnanosti premalo vključeno v izobraževanja za mediatorje v Sloveniji ter da miselna naravnanost vpliva na mediatorjev stil vodenja mediacijskih srečanj. Miselna naravnanost je ključna za dobro in uspešno delo mediatorja. To magistrsko delo je pionir na področju poglobljenega uvida v svet mediatorja. Raziskava lahko pripomore k usvajanju novega znanja že delujočim mediatorjem, jim spodbudi razmišljanja in vpogleda vase kot tudi vsem drugim, ki niso mediatorji, pa to delo predstavlja dragocene informacije o zahtevnosti in multidisciplinarnosti mediatorjevega dela.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mediacija, mediator, miselna naravnanost, nevroznanost, možgani
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1249; Prenosov: 108
 Celotno besedilo (4,39 MB) |
3. Povezanost med čustveno inteligenco in delovno klimo znotraj javne uprave ter v nekaterih večjih slovenskih podjetjihZorica Zaklan, 2010 Opis: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene
inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen
sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in
nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator
Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v
državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in
delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo,
saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je
delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni
upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je
zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne
klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo
analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v
podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča
različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V
pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi
raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako
le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me
predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in
uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne
rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati)
na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše
delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v
podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena
ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za
uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne
uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo
fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in
posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila
raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od
metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je
jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si
zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno
osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za
vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje
zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo
me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih
večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih
večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol
Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih
različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in
potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot
aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna uprava, gospodarstvo, čustvena inteligenca, amigdala, čustvena zrelost, socialna inteligenca, socialna zrelost, stres, empatija, socialni možgani, delovna klima, timsko delo, socialna vloga, fokusna skupina, paradigma
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 925; Prenosov: 75
Celotno besedilo (877,55 KB) |
4. POMEN PREHRANE PRI NEVROGENEZI V HIPOKAMPUSUŠpela Zimic, 2022 Opis: Temeljni namen diplomskega dela je bil opisati anatomijo in funkcijo živčnega sistema, predvsem možganov in področja, odgovornega za kognicijo in spomin, torej hipokampusa. Opisali smo proces nevrogeneze, ki poteka v hipokampusu, kot ključne za nevronsko plastičnost. Opredelili smo pomen zdrave, uravnotežene prehrane ter makrohranil in mikrohranil za spodbujanje omenjenih procesov. Razložili smo smernice nove prehranske piramide in zdravega krožnika. Cilj diplomskega dela je bil na podlagi znanstvenih in strokovnih člankov preučiti pomen prehrane za hipokampalno nevrogenezo ter vpliv fizične aktivnosti pri tem. Ključne besede in besedne zveze, vključene v pregled strokovne in znanstvene literature v angleškem jeziku, ki smo jih uporabili pri iskanju, so bile: brain (možgani), hippocampus (hipokampus), neurogenesis (nevrogeneza), nutrition (prehrana) in physical exercise (fizična aktivnost). Vključitvena merila so obsegala raziskave zadnjih desetih let, študije so bile izvedene večinoma na živalih.
Z izsledki raziskav smo hipotezo, v kateri smo predpostavili, da prehrana vpliva na nevrogenezo v hipokampusu, potrdili. Mnogo študij je namreč dokazalo, da ima prehrana pomembno vlogo za zdrav psihofizični razvoj, ki se začne s spočetjem, ter da intrauterino pomanjkanje določenih mikrohranil pri nosečnici lahko močno vpliva na zmanjšan nevrološki razvoj in procese nevrogeneze ter s tem povezane zmanjšane kognitivne funkcije pri otroku. Nasprotno pa uživanje določenih mikrohranil, vitaminov in drugih elementov prehrane, ki smo jih predhodno navedli, poveča hipokampalno nevrogenezo ter morebiti zmanjša s starostjo povezan kognitivni upad.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: možgani, hipokampus, nevrogeneza, prehrana, telesna dejavnost.
Objavljeno: 05.07.2022; Ogledov: 867; Prenosov: 66
Celotno besedilo (978,78 KB) |
5. Transcendentalna meditacija in njeni učinki na telesno in duševno zdravjePetra Kikelj, 2022 Opis: Teoretična izhodišča: Telesno in duševno zdravje predstavljata perečo problematiko po vsem svetu, ne nazadnje tudi zaradi pandemije Covida 19. Namen raziskave je raziskati delovanje transcendentalne meditacije ter njeno učinkovitost na telesno in duševno zdravje.
Metoda: Uporabljen je bil kritični pregled literature s pomočjo podatkovnih baz PsycINFO, PsycARTICLES, SAGE Journals, Science Direct, PubMed in Google Scholar. Omejitveni kriteriji iskanja so bili: članki in strokovne knjige, objavljeni v recenzirani strokovni/znanstveni reviji, uporaba primernih in zanesljivih statistik, raziskujejo učinke tehnike transcendentalne meditacije na področju duševnega in telesnega zdravja ter vključujejo primerjavo transcendentalne meditacije in drugih tehnik. Pri pregledu literature je bila uporabljena vsebinska analiza prebranega gradiva.
Rezultati: V podrobnejši pregled celotnega besedila je bilo od 966.141 zadetkov vključenih 533 zadetkov, v končno analizo pa 205 člankov. Odkrili smo, da gre za dobro metodološko zasnovane raziskave: hierarhično je najvišje na lestvici 29 sistematičnih pregledov randomiziranih in nerandomiziranih kliničnih študij in metaanaliz, sledi 147 posamičnih randomiziranih in nerandomiziranih kliničnih študij, nato sledi 5 sistematičnih pregledov korelacijskih študij ter 24 posameznih korelacijskih študij.
Ugotovitve: Transcendentalna meditacija se kaže kot učinkovita tehnika, uporabna tako pri preventivi kot kurativi. Vadba transcendentalne meditacije pomembno vpliva na zmanjšanje stresa, anksioznosti, depresije, različnih vrst glavobolov, porabe alkohola in drog, srčno-žilnih bolezni, diabetesa, holesterola, ADHD, PTSD, porabo zdravil, senzitivnosti simpatičnega živčnega sistema, nespečnosti ter pomembno vpliva na boljšo šolsko uspešnost, ustvarjalnost, inteligentnost, spomin, produktivnost, kognitivno in vedenjsko fleksibilnost, počasnejše staranje, rehabilitacijo zapornikov in večjo koherentnost delovanja možganov. Določena področja so bolj raziskana kot druga, se pa vsa kažejo kot empirično odprta in primerna za nadaljnje raziskovanje. Dotaknemo se tudi pomanjkljivosti in možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: transcendentalna meditacija, duševno zdravje, telesno zdravje, možgani, hormonski sistem, druge meditacije, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 1042; Prenosov: 455
Celotno besedilo (926,48 KB) |
6. Predelava psihične travme s pomočjo metode brainspottingMaša Ošabnik Plemelj, 2022 Opis: Ko doživimo travmo, jo doživimo s celotnim telesom. Iz potrebe po preživetju celotno izkušnjo »zamrznemo« globoko v možgane. Nepredelana travma tako ostane v našem telesu ter se nezavedno ponavlja in prenaša, kar lahko predstavlja problem.
V magistrski nalogi smo raziskovali, zakaj je pomembno, da pri predelavi travme v psihoterapevtskem procesu vključujemo tudi delo s telesom. V teoretičnem delu smo s pomočjo podatkov, zbranih v strokovni literaturi, najprej opredelili, kaj so travma in travmatični dogodek, kakšne vrste travm poznamo in kakšne posledice travma »pušča« za seboj. V nadaljevanju smo predstavili, kako nepredelana travma vpliva na razvoj možganov, telesa in spomin. V zadnjem delu teoretičnega dela magistrske naloge smo opisali uporabo metode brainspotting, ki omogoča dostop do najzgodnejših travmatičnih dogodkov, ki se jih zavestno ne spominjamo, a pomembno vplivajo na naše življenje. V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate, zbrane s polstrukturiranim intervjujem. Rezultati predstavljajo odgovore petih terapevtov, ki so sodelovali v intervjuju. Analiza predstavljenih rezultatov je podlaga za odgovore na zastavljeno raziskovalno vprašanje in dve podvprašanji, ki so potrdili našo domnevo, da je za predelavo travme ključno delo s telesom. Na glavno raziskovalno vprašanje glede učinkovitosti metode brainspotting pa lahko na osnovi teoretičnega dela in empirične analize odgovorimo, da je metoda učinkovita, vendar ni primerna za vsakega klienta.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: travma, telo, možgani, spomin, brainspotting, magistrske naloge
Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 638; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,45 MB) |
7. BIOLOŠKI IN PSIHOSOCIALNI VPLIV NA NASTANEK MEJNE OSEBNOSTNE MOTNJEŠpela Topolnik, 2023 Opis: Mejno osebnostno motnjo zaznamuje kompleksna klinična slika, to je predvsem visoka mera impulzivnosti, afektivne nestabilnosti, kognitivnih distorzij in samopoškodbenega vedenja. Kompleksna je še etiologija, ki preko psihosocialnih dejavnikov vključuje travmatične izkušnje, predvsem mnogotero zlorabo (spolna zloraba, verbalna zloraba in fizična zloraba), duševne motnje v družini, vpliv matere z mejno osebnostno motnjo na otroka, neprilagojeno starševstvo, odraščanje brez bioloških staršev, ločitev staršev, brezposelnost na strani mater, hujša bolezenska stanja v času otroštva in telesna oviranost. Na drugi strani pa ima velik vpliv še biologija, ključne so spremembe v strukturi možganov, nevrotransmiterjih in genetika.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mejna osebnostna motnja, pregled literature, psihično zdravje, psihosocialni dejavniki, biološki dejavniki, družina, možgani
Objavljeno: 14.10.2023; Ogledov: 385; Prenosov: 23
Celotno besedilo (810,28 KB) |
