1. |
2. |
3. FIZIOTERAPEVTSKA REHABILITACIJA PACIENTA PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPISebastjan Strmčnik, 2020 Opis: Uvod in namen: Možganska kap spada med žariščne možganskožilne bolezni in je posledica okvare možganskih žil. Pri ljudeh, po preboleli možganski kapi, se lahko pojavijo okvare na gibalnem področju ali na drugih področjih človekovega delovanja. Pri celostni obravnavi bolnika po možganski kapi, ki jo izvaja multidisciplinarna ekipa, je glavna naloga fizioterapevta, da z različnimi fizioterapevtskimi metodami in tehnikami vzpostavi vračanje motoričnih funkcij pri bolniku. V diplomski nalogi smo se osredotočili na proces rehabilitacijske obravnave bolnika po možganski kapi. Metode: Podatki so bili zbrani s pomočjo pregleda literature, objavljene v obdobju med letoma 2005 in 2019. Uporabljene so bile raziskave avtorjev, podprte z dokazi. Rezultate raziskav smo prikazali v obliki tabele. Rezultati: V pregled literature smo vključili 16 raziskav, ki so obravnavale fizioterapevtsko rehabilitacijo bolnika po preboleli možganski kapi. Ugotovitve študij so pokazale večjo učinkovitost kombiniranih metod in tehnik v fizioterapiji (PNF, Bobath, kinezioterapija, hidroterapija, FES) pri izboljšanju funkcionalnih sposobnosti bolnikov, ki so doživeli možgansko kap. Kombinirana terapija lahko učinkovito dopolnjuje standardno rehabilitacijo, kar je razvidno iz raziskav. Uporabnost: S pregledom člankov v Pubmedu lahko dokažemo, da fizioterapevtski postopki izboljšajo kakovost življenja bolnikov po možganski kapi. Omejitve: Potrebnih je še več raziskav na področju rehabilitacije, preprečevanja, ozaveščanja in zdravljenja možganske kapi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, fizioterapevtska obravnava
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 877; Prenosov: 113
 Celotno besedilo (1,81 MB) |
4. Fizioterapevtska obravnava bolnika po možganski kapiAleksander Valant, 2020 Opis: Možganska kap prizadene 5-9 odstotkov ljudi na 1000 prebivalcev v Sloveniji in predstavlja 10 odstotkov vseh umrlih zaradi možganskožilnih bolezni. Pojavi se zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo, najpogostejši simptomi pa so motnje vida, ohromelost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa, nerazločen govor ali nezmožnost govora in razumevanja, izguba zavesti, vrtoglavica, slabost z bruhanjem in motnje ravnotežja. Po končani stabilizaciji in zdravniški oskrbi bolnika z možgansko kapjo se prične njegova fizioterapevtska obravnava, ki je odvisna od področja in obsežnosti možganske kapi. Fizioterapevtska obravnava je usmerjena v ohranjanje in obnavljanje obsega gibanja sklepov, obnavljanje mišične moči in vračanje bolnika v njegove dnevne aktivnosti. Pri fizioterapevtski obravnavi bolnika po možganski kapi je, kot na vseh ostalih področjih fizioterapije, možno zaznati veliko metod in tehnik, ki pa niso nujno znanstveno potrjene in preverjene, prav tako pa je pod vprašajem njihova učinkovitost. Na podlagi vključenih raziskav ugotavljamo, da je pri fizioterapevtski rehabilitaciji bolnika po možganski kapi učinkovita kombinacija naslednjih tehnik in metod: z omejevanjem spodbujajoča terapija, fizioterapija z ogledali, intervencije za izboljšanje senzorike, navidezna resničnost, vaje ponavljajočih se gibov in vaje mentalne aktivnosti. Uporaba omenjenih metod in tehnik je učinkovita pri izvajanju 30-60 minut dnevno, 5-7 dni tedensko. V prihodnosti bo verjetno ustvarjen jasen in učinkovit protokol fizioterapevtske obravnave bolnika po možganski kapi, trenutno pa na podlagi zbrane literature ni možno podati drugega kot priporočila glede učinkovitosti metod in tehnik.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, možganska, fizioterapija
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 858; Prenosov: 153
Celotno besedilo (919,14 KB) |
