1. PREPOZNAVA MOŽGANSKE KAPI V DISPEČERSKI SLUŽBI ZDRAVSTVAKatja Goršič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Možganska kap je eden najpogostejših vzrokov smrti in invalidnosti pri odraslih, zato sta njena pravočasno prepoznavanje in učinkovito zdravljenje izrednega pomena. Zdravstveni dispečerji so prvi v verigi pomoči, pri svojem delu pa v večini primerov uporabljajo Slovenski indeks za nujno medicinsko pomoč. Pri klicih s sumom na možgansko kap se zdravstveni dispečerji večinoma počutijo samozavestno, a lahko doživljajo tudi večjo ali manjšo mero stresa. Znanje, izkušnje in jasni protokoli pomembno vplivajo na njihovo uspešnost pri delu. Namen diplomske naloge je proučiti vlogo zdravstvenih dispečerjev pri prepoznavanju možganske kapi. Cilji diplomske naloge so bili ugotoviti, na kakšen način zdravstveni dispečerji prepoznavajo možgansko kap, kaj bi lahko pripomoglo k njihovi večji usposobljenosti za njeno prepoznavanje in kakšne občutke doživljajo ob klicih s sumom na možgansko kap.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature ter lastnih izkušenj. Anketni vprašalnik je vseboval 22 vprašanj, ki so se osredotočala na izkušnje zdravstvenih dispečerjev pri prepoznavanju možganske kapi. V raziskavi je sodelovalo 114 zdravstvenih dispečerjev zaposlenih v dispečerskih centrih v Ljubljani in Mariboru. Podatki so bili analizirani s programom Microsoft Excel in predstavljeni v obliki tabel in grafov. Pri raziskavi so bila upoštevana etična načela, vključno z anonimnostjo in prostovoljnim sodelovanjem anketirancev.
Rezultati: Večina anketirancev meni, da za učinkovito prepoznavanje možganske kapi niso nujno potrebne predhodne izkušnje ali znanje, saj jih skoraj polovica verjame, da zadostujejo protokoli in usposabljanje. Kljub temu se je le manjši delež udeležil posebnih usposabljanj, več kot polovica pa si znanje nadgrajuje s strokovnimi članki. Prepoznavanje možganske kapi večina izvaja predvsem na podlagi uradnih protokolov, ne intuicije. Anketiranci kot ključno možnost za izboljšanje navajajo povečanje ozaveščanja javnosti, medtem ko sprememb v samem delu zdravstvenih dispečerjev večinoma ne vidijo kot nujne.
Razprava: Zdravstveni dispečerji možgansko kap prepoznavajo predvsem na podlagi značilnih simptomov in s pomočjo protokolov. Za izboljšanje njihove usposobljenosti so ključni sistematično izobraževanje, posodobitev protokolov in večje ozaveščanje javnosti. Čeprav večina zdravstvenih dispečerjev ob teh klicih ne občuti pretiranega stresa, pa visoka odgovornost in zahtevnost situacije pri nekaterih zdravstvenih dispečerjih povzročata psihološki pritisk, kar potrjuje pomen stalnega strokovnega razvoja in podpore.
Ključne besede: Možganska kap, zdravstveni dispečer, nujna medicinska pomoč, komunikacija, klic, simptomi
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2025; Ogledov: 151; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (2,54 MB) |
2. Pomen robotske vadbe pri rehabilitaciji po možganski kapi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaPia Šnajcer, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča. Možganska kap je nenadna motnja v delovanju možganov, ki nastane zaradi prekinitve krvnega pretoka ali krvavitve v možgane. Rehabilitacija po možganski kapi je ključnega pomena za povrnitev funkcionalnih sposobnosti. Poleg konvencionalne terapije se v rehabilitaciji lahko uporablja več tehnik in tehnologij. Robotsko podprta terapija vključuje robotske naprave, ki omogočajo izvedbo natančnega giba ali pomoč pri izvedbi giba pacienta. Metode. V diplomski nalogi smo uporabili slovensko in tujo literaturo, ki smo jo pridobili iz podatkovnih baz: PubMed, Resarch Gate, PEDro, Science Direc, Google učenjak, COBISS+, Elsevier Scopus. Za iskanje ustrezne literature smo uporabili ključne besede in vključitvene in izključitvene kriterije. Rezultati. V analizo smo vključili osem študij. Avtorji so v raziskavah ugotavljali pomen robotske vabe pri rehabilitaciji po možganski kapi, njihov vpliv na izboljšanje funkcij po možganski kapi ter kako se robotska vadba vključuje v fizioterapijo. Ugotovili so, da robotska vadba pripomore k izboljšanju funkcionalnih sposobnosti, hoje in pripomore k olajšanju terapij v fizioterapiji. Razprava. Rezultati kažejo, da uporaba robotske vadbe po možganski kapi prinaša številne prednosti. Omogoča ponavljajoče se, natančne in prilagojene gibe, kar spodbuja nevroplastičnost možganov in pospešuje okrevanje, zmanjšuje potrebo po fizičnem naporu terapevtov in omogoča daljše ter intenzivnejše terapije. Robotske naprave omogočajo objektivno merjenje napredka in prilagajanje terapije glede na bolnikove zmožnosti. Robotska vadba prispeva k izboljšanju motoričnih funkcij, kakovosti življenja in večji samostojnosti bolnikov.
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, robotska terapija, robotske naprave
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2025; Ogledov: 181; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,33 MB) |
3. Vpliv zgodnje rehabilitacije po ishemični možganski kapiŽana Sušec, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Ishemična možganska kap (IMK) sodi med žariščne možgansko-žilne bolezni, ki so posledica okvare možganskih žil. Po preboleli IMK se lahko pri posameznikih pojavijo okvare v gibalnem področju ali drugih vidikih človekovega delovanja. Zgodnja rehabilitacija (ZR) sovpada z obdobjem spontanega okrevanja, ko je napredek največji, kar je ključnega pomena za končni funkcionalni izid. Osredotočena je predvsem na preprečevanje zapletov in vzdrževanje optimalnega funkcionalnega stanja. Pri ZR bolnikov po možganski kapi (MK), ki jo izvaja multidisciplinarna ekipa, je glavna naloga fizioterapevta povrnitev motoričnih funkcij s pomočjo različnih fizioterapevtskih metod in tehnik. V diplomski nalogi smo se osredotočili na proces ZR obravnave bolnikov po MK. Metode: S podrobnim pregledom literature, objavljene v obdobju od leta 1996 naprej, smo se osredotočili na ZR po MK. Po podrobnem pregledu smo z metodo deskripcije izbrano literaturo združili in predstavili ZR po IMK. Rezultati: Pri ZR se najhitreje izboljša bolnikovo funkcionalnost in samostojnost. Uporabnost: S pregledom člankov v Pubmedu in s pomočjo literature lahko dokažemo, da zgodnji fizioterapevtski postopki izboljšajo kakovost življenja bolnikov po MK. Omejitve: Potrebnih je še več raziskav na področju rehabilitacije, preprečevanja, ozaveščanja in zdravljenja IMK in večina raziskav in literature je usmerjena v splošno rehabilitacijo po IMK in je malo visokokakovostnih člankov.
Ključne besede: možganska kap, ishemična možganska kap, akutna možganska kap, zgodnja rehabilitacija, fizioterapevtska obravnava, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 24.12.2024; Ogledov: 575; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,31 MB) |
4. ANALIZA INTERVENCIJ STANDARDIZIRANIH PROTOKOLOV NUJNE MEDICINSKE POMOČI PRI PACIENTIH Z MOŽGANSKO KAPJODominik Mirtič, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Diplomska naloga analizira intervencije standardiziranih protokolov nujne medicinske pomoči pri pacientih z možgansko kapjo. Možganska kap je nujno zdravstveno stanje, ki zahteva hitro in učinkovito ukrepanje. Standardizirani protokoli nujne medicinske pomoči igrajo ključno vlogo pri izboljšanju oskrbe pacientov s sumom na možgansko kap. Kljub napredku v zdravljenju možganska kap v Sloveniji še vedno ostaja eden od vodilnih vzrokov smrtnosti in invalidnosti. Cilji naloge so analizirati delež intervencij NMP zaradi suma na MK v primerjavi z ostalimi intervencijami, primerjati število intervencij NMP zaradi suma na MK v letih od 2019 do 2023, raziskati pojavnost suma na MK v povezavi z demografskimi podatki (spol, starost, regija) in raziskati intervencijski čas ekipe NMP pri pacientih s sumom na MK.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Uporabili smo predlogo za analizo podatkov, pridobljenih iz standardiziranih protokolov nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Kamnik. V analizo so bili vključeni naslednji protokoli: Sprejem nujne intervencije, Protokol nujne intervencije in Poročilo o reševalnem prevozu. Analizirali smo vse protokole, ki so bili izpolnjeni v obdobju od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2023 (n = 189).
Rezultati: Analiza podatkov od leta 2019 do leta 2023 je pokazala, da je ekipa nujne medicinske pomoči opravila skupno 8337 intervencij, od tega je bilo 189 intervencij (2,29 %) povezanih s sumom na možgansko kap. V obdobju raziskave je bilo število intervencij zaradi suma na možgansko kap relativno konstantno z rahlim povečanjem v letu 2023. Najpogostejša starostna skupina pacientov s sumom na možgansko kap je bila od 81 do 90 let, pri čemer so bile ženske (53,9 %) obravnavane nekoliko pogosteje kot moški. Največ primerov možganske kapi je bilo zabeleženih v pomurski regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski. Intervencijski čas je bil v 53,97 % primerov manj kot 3,5 ure.
Razprava: Povečanje ozaveščenosti javnosti o simptomih možganske kapi in hitrem iskanju nujne medicinske pomoči je ključno za izboljšanje izidov zdravljenja. Raziskava izpostavlja pomen doslednega sledenja protokolom in natančnega dokumentiranja vseh postopkov, kar lahko vodi k izboljšanju kakovosti oskrbe in zmanjšanju posledic možganske kapi.
Ključne besede: možgani, možganska kap, nujna medicinska pomoč, standardizirani protokoli.
Objavljeno v ReVIS: 29.11.2024; Ogledov: 560; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,28 MB) |
5. Z robotiko podprta rehabilitacija zgornjega uda pri pacientih po možganski kapiAnja Jeršan, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Možganska kap je opredeljena kot klinični sindrom, ki je posledica žariščne poškodbe možganov zaradi žilnega vzroka. Gre za akutno nevrološko motnjo ožilja z nenadnim ali hitrim pojavom znakov in simptomov. Ločimo ishemično in hemoragično možgansko kap. Najpogostejše posledice po možganski kapi so pareza, plegija, nenormalen mišični tonus, zmanjšana koordinacija, somatosenzorika, motnje govora, požiranja in motnje zavesti. Zaradi razvoja tehnologije je v rehabilitaciji prisotne vedno več robotike in robotskih naprav. Pomembno je zavedanje prednosti in slabosti pri uporabi robotike v rehabilitaciji, ter povezavo med rehabilitacijo zgornjega uda, teorijo rehabilitacije in rezultati. Namen diplomske naloge je bil preveriti učinkovitost z robotiko podprte rehabilitacije zgornjega uda pri pacientih po možganski kapi. Metode: Diplomska naloga temelji na sistematicˇnem pregledu literature, pridobljene s pomocˇjo elektronskih baz podatkov PEDro, PubMed, COBISS in Google učenjak. Rezultati: Vključitvenim in izključitvenim kriterijem je ustrezalo devet študij s podobnimi metodami ugotavljanja učinkovitosti z robotiko podprte rehabilitacije. Rezultati so pokazali večjo učinkovitost z robotiko podprte rehabilitacije zgornjega uda po možganski kapi v primerjavi s konvencionalno rehabilitacijo. Uporabnost: Diplomska naloga je namenjena vsem, ki želijo izvedeti več o robotiki v rehabilitaciji, in vsem, ki želijo robotiko vključiti v svojo rehabilitacijo po možganski kapi. Omejitve: Velika količina raziskav z malo preiskovanci. Ključne besede: možganska kap, robotika v rehabilitaciji, fizioterapija, nevrorehabilitacija,
Tip dela: Diplomska naloga 1. stopnje; leto 2023, Fizioterapevtika, 25(43) str., 4 pregl., 3 sl., 40 vir. Mentor/ica (D. Georgiev), Recenzent (G. Omejec)
Ključne besede: možganska kap, robotika v rehabilitaciji, fizioterapija, nevrorehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 11.01.2024; Ogledov: 1317; Prenosov: 59
Celotno besedilo (518,93 KB) |
6. |
7. |
8. Primerjava rehabilitacije po možganski kapi med mlajšimi in starejšimi pacientiAnel Sedić, 2022, diplomsko delo Opis: Možganska kap je klinični sindrom, za katerega je značilen žariščni nevrološki izpad, ki se pojavi nenadoma, traja več kot 24 ur in je žilnega, netravmatskega izvora. MK delimo na IMK (pri 70 do 80 odstotkih pacientov) in možgansko krvavitev (pri 10 do 15 odstotkih pacientov). Prvi znaki in simptomi so GROM. MK pri mladih in starejših ne smemo enačiti, saj obstajajo pomembne razlike. Kot smo ugotovili iz rezultatov, so pri mladih najpogostejši dejavniki tveganja dislipidemija, kajenje in hipertenzija, medtem ko sta pri starejših hipertenzija in kajenje, vendar je pri mladih treba dodati pomembnost dednih dejavnikov tveganja. Mladi so v drugačnem socialnem in poklicnem položaju kot starejši. Diagnostični postopek je pri obojih enak. Priporočila za zdravljenje so pri obeh populacijah podobna. Za obe populaciji je priporočljivo zdravljenje v enotah za MK, saj se tako tudi zmanjšajo možnosti za pozne zdravstvene zaplete (epileptični napad, čustvene spremembe, bolečine itd.). Pri komunikaciji moramo uporabljati kratka in jasna sporočila ter biti strpni pri poslušanju. Rehabilitacija, pri kateri je potreben multidisciplinaren odnos, temelji na kinezioterapiji (koncept Bobath, PNF, Vojta) in fizikalni terapiji. V svet medicine prihajajo sodobnejše terapije (terapija s pomočjo robota, navidezna resničnost, video igranje ipd.), ki se bodo v prihodnosti vedno bolj uveljavljale. Ustrezna rehabilitacija bo pri mladih prinesla boljše rezultate, lahko traja dlje časa in je, kot smo ugotovili, hitrejša kot pri starejših. Prognoza in dolgotrajno preživetje sta prav tako pri mladih boljša.
Ključne besede: Možganska kap, rehabilitacija možganske kapi, mladi in možganska kap, starejši in možganska kap
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2022; Ogledov: 2634; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,02 MB) |
9. VPLIV ELEKTROFIZIOLOŠKIH IN FIZIOTERAPEVTSKIH METOD NA IZBOLJŠANJE MOTORIČNIH FUNKCIJ PRI BOLNIKIH PO MOŽGANSKI KAPIAna Keršmanec, 2022, diplomsko delo Opis: Možganska kap (MK) je med odraslimi po svetu pogost pojav. Zaradi staranja prebivalstva po vsem svetu se pričakuje, da bo incidenca MK še naraščala. Pri sumu na MK je najpomembnejše prepoznavanje simptomov ter zagotavljanje ustrezne medicinske in zdravniške pomoči. Ob prihodu v bolnišnico lahko začnemo z rehabilitacijo, ko je bolnik izven življenjske ogroženosti. Sodobni rehabilitacijski timi stremijo k metodam, ki po akutnem dogodku znanstveno dokazano spodbudijo nevroplastičnost ter na ta način vodijo v boljšo in/ali hitrejšo rehabilitacijo. Pri rehabilitaciji se poslužujemo tako elektrofizioloških kot nekoliko bolj raziskanih fizioterapevtskih metod. Tako elektrofiziološke kot fizioterapevtske metode se izkažejo za učinkovite. Pomemben vidik pri zagotavljanju kakovostne obravnave bolnika se zdi primerna izbira metode ali kombinacije različnih metod. Na potek rehabilitacije vpliva mnogo dejavnikov, ki so za vsakega posameznika različni. Potrebno je sodelovanje rehabilitacijskega tima, pri čemer se združujejo znanja stroke, kar vodi v individualno prilagojeno izbiro metod rehabilitacije. Z nadaljnjimi znanstvenimi dognanji bi lahko za posameznika določili optimalne smremenljivke določene elektrofiziološke metode ali pa na primer optimizirali število ponovitev določene vaje za moč. V prihodnosti je zato število raziskav in število vključenih preiskovancev ključno za čim boljše spoznavanje dejavnikov, ki bi lahko vplivali na potek rehabilitacije.
Ključne besede: možganska kap, nevroplastičnost, elektrofiziološke metode, fizioterapevtske metode, (nevro)rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 03.02.2022; Ogledov: 1779; Prenosov: 125
Celotno besedilo (576,35 KB) |
10. VLOGA ROBOTIKE V FIZIOTERAPEVTSKI OBRAVNAVI PACIENTA PO MOŽGANSKI KAPITamara Ramovš, 2021, diplomsko delo Opis: Za enega od pomembnih zdravstveni, socialni in družbeno–ekonomski problem se je izkazala možganska kap. Ta v Sloveniji prizadene kar 10 ljudi dnevno, kar predstavlja 4000 ljudi letno. Pogostost možganska kap (MK) se s staranjem prebivalstva povečuje, s tem pa tudi potreba po rehabilitacijski obravnavi. Kljub razvoju medicine predstavlja MK pogost vzrok umrljivosti ter najpomembnejši vzrok zmanjšanja telesnih funkcij.
Okrevanje po MK je dolgotrajno. Najhitreje poteka v prvih 3 mesecih, traja pa lahko tudi več let. Odvisno je predvsem od velikosti in mesta možganske okvare. Ena najpogostejših posledic MK so zmanjšane gibalne sposobnosti. Izboljšamo jih lahko z redno, intenzivno in dolgotrajno fizioterapevtsko obravnavo. Ta je naporna tako za paciente kot terapevte, težava pa je tudi v premajhnem številu fizioterapevtov. Za eno od učinkovitih rešitev se je izkazala rehabilitacija z roboti. Ti se namreč ne utrudijo in so v veliko pomoč pri vadbi.
Glede na primerjavo robotsko asistirane rehabilitacije s konvencionalno rehabilitacijo smo ugotovili, da je robotsko asistirana rehabilitacija primerljivo učinkovita s konvencionalno rehabilitacijo, v nekaterih primerih celo učinkovitejša.
Zaključili smo, da je robotsko asistirana rehabilitacija učinkovita metoda pri pacientih po MK, zlasti pri tistih, ki so utrpeli izrazitejše okvare. Seveda pa ima tudi robotika svoje slabosti. To sta težja dostopnost tehnologije in visok investicijski strošek. Opozoriti je potrebno, da imajo raziskave zmerno do nizko kakovost dokazov; predvsem zaradi heterogenosti vzorcev preiskovancev ter uporabe nestandardiziranih metod obravnave je primerjava rezultatov močno otežena. V prihodnje svetujemo izvedbo visokokakovostnih randomiziranih raziskav o produktivnosti, učinkovitosti ter o ekonomskih stroških robotsko asistirane rehabilitacije.
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, robotika, fizioterapevt
Objavljeno v ReVIS: 14.12.2021; Ogledov: 2643; Prenosov: 171
Celotno besedilo (705,32 KB) |
