Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv razvitosti socialne infrastrukture na vrednost stanovanjskih nepremičnin : magistrsko delo
Tadeja Tušar, 2022, magistrsko delo

Opis: Infrastruktura predstavlja pomemben dejavnik načrtovanja, gradnje in vrednotenja nepremičnin, saj razlike v infrastrukturi vplivajo na koristi same nepremičnine. Ključni del splošne infrastrukture je socialna infrastruktura, ki zajema različne elemente s socialnimi oz. družbenimi funkcijami ter zagotavlja, da lahko člani skupnosti opravljajo svoje dejavnosti. Namen magistrskega dela je predstaviti vpliv razvitosti socialne infrastrukture na vrednost slovenskih stanovanjskih nepremičnin. V ta namen primerjamo pokritosti različnih lokacij slovenskih nepremičnin s socialno infrastrukturo (vrtci, osnovnimi šolami, srednjimi in višjimi šolami, višjimi strokovnimi šolami in visokošolskimi zavodi, socialnimi lokacijami, kulturnimi lokacijami, muzeji, gledališči, igralnicami, kinematografi, videotekami in wellnessi, splošnimi knjižnicami, zdravstvenimi ustanovami), pokritost s socialno infrastrukturo primerjamo z vrednostnimi conami stanovanj in stanovanjskih hiš, analiziramo kupoprodajne posle ter anketiramo splošno populacijo. Z raziskavo ugotavljamo, da razvitost socialne infrastrukture vpliva na vrednost stanovanjskih nepremičnin ter da je dostopnost do socialne infrastrukture kot dejavnik vrednosti nepremičnin primerljiva z dejavniki, ki jih uporabljamo v modelih vrednotenja. Rezultati tudi kažejo, da prebivalci različnih starostnih skupin dostopnost socialne infrastrukture ocenjujejo kot različno pomemben dejavnik vrednosti nepremičnin. Starejši anketiranci večji pomen kot mlajši pripisujejo predvsem bližini zdravstvenih domov, v manjši meri pa tudi bližini športnih dvoran, gibalnih postaj in bolnišnic, mlajši anketiranci pa večji pomen kot starejši anketiranci pripisujejo bližini športnih igrišč.
Ključne besede: socialna infrastruktura, stanovanjske nepremičnine, vrednost nepremičnin, vrednotenje nepremičnin, modeli vrednotenja
Objavljeno v ReVIS: 27.01.2023; Ogledov: 999; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (10,83 MB)

2.
Vpliv razvitosti socialne infrastrukture na vrednost nepremičnin : magistrsko delo
Elvis Beganović, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s tematikama množičnega vrednotenja nepremičnin in socialno infrastrukturo. Zanimalo nas je, kako prebivalci slovenskih mest ocenjujejo dostop do različnih objektov socialne infrastrukture, koliko jim takšen dostop pomeni in v kakšni meri ta vpliva na zaznavno vrednost nepremičnin. Želeli smo preveriti tudi, na čem temeljijo modeli množičnega vrednotenja nepremičnin ter v kakšni meri se pri izračunih vrednosti upošteva razvitost socialne infrastrukture. V naši empirični raziskavi smo prišli do zanimivih ugotovitev, ki so pri marsikateri ugotovitvi pokazala odstopanja od teoretičnih dognanj slovenskih urbanistov, pa tudi od ugotovitev, ki so bile pridobljene v tujih raziskavah. Ko smo iskali razloge za tovrstna odstopanja smo izpostavili naš omejen vzorec ter prepoznali možnosti za izvedbo podobne raziskave, ki pa bi vključevala večji in bolj reprezentativen vzorec. Kljub omejitvam raziskave smo pridobili zanimiv vpogled v razmišljanje populacije Slovencev glede pomembnosti socialne infrastrukture. Menimo, da se premalo ljudi zaveda tako vpliva trenutne socialne infrastrukture, kot tudi načrtovanih izboljšav, na vrednost njihove nepremičnine. Kot smo ugotovili skozi pregled obstoječe literature imajo namreč lahko tudi bodoči načrti za novo infrastrukturo velik vpliva na vrednosti nepremičnin, saj pogosto vodijo v dvig davkov ali dajatev. Ravno tovrstni dvigi so lahko razlog, da se bo dvignila tudi vrednost nepremičnine pri množičnem vrednotenju.
Ključne besede: socialna infrastruktura, množično vrednotenje nepremičnin, vrednost nepremičnine, javna infrastruktura, modeli vrednotenja
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2022; Ogledov: 874; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (5,82 MB)

3.
Vpliv starosti objektov ali stanovanj na njihove tržne vrednosti : diplomsko delo
Lea Latinović, 2022, diplomsko delo

Opis: Nepremičnine so pogosto največje življenjske investicije ter zagotovilo osnovne materialne in fizične varnosti. Njihovo vrednost determinirajo kompleksna razmerja med interesi uporabnikov, kupcev, prodajalcev ter trga. Tržna vrednost nepremičnin je posledično težko določljiva in spremenljiva. Vrednotenje nepremičnin je kljub temu pomembno za različne namene in v interesu različnih deležnikov. V diplomski nalogi se osredotočamo na enega od dejavnikov vrednosti nepremičnin, in sicer se posvečamo vplivu starosti stanovanjskih nepremičnin na njihove tržne vrednosti. S pregledom literature razčlenimo faktorje starosti, ki vplivajo na uporabno, računovodsko in tržno vrednost nepremičnine, ter predstavimo načine, na katere starost kot dejavnik vrednosti upoštevajo modeli vrednotenja. V empiričnem delu vpliv starosti preverjamo z analizo kupoprodajnih poslov ter na vzorcih stanovanjskih nepremičnin različnih tipov in različnih lokacij računamo korelacijske koeficiente tržne cene in starosti. Rezultati analize kažejo, da so tržne cene nepremičnin le na nekaterih lokacijah povezane z njihovo starostjo in da je linearna povezanost relativno šibka. Rezultati analize so pomembni v kontekstu evalvacije slovenskega modela vrednotenja, ki za stanovanjske nepremičnine predvideva povprečno linearno upadanje cen s starostjo. Zaradi omejitev raziskave, ki se nanaša predvsem na majhnost in neverjetnost vzorca, je rezultate analize treba sprejemati s pridržkom ter jih uporabiti predvsem kot usmeritev za nadaljnje raziskovanje. V tem bi bilo smiselno vzorce kupoprodajnih poslov lokacijsko izbirati še natančneje po vrednostnih conah, s čimer bi bilo mogoče korelacijske analize opravljati znotraj razredov, ki jih opredeljujejo modeli vrednotenja
Ključne besede: vrednotenje nepremičnin, starost nepremičnin, trg nepremičnin, modeli vrednotenja
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2022; Ogledov: 1076; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

4.
Primerjava starih in novih posplošenih tržnih vrednosti nepremičnin : magistrsko delo
Katarina Jamnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Bistveni namen novega množičnega vrednotenja v Sloveniji je uvedba davka na nepremičnine in pa vzpostaviti celosten sistem vrednosti nepremičnin na enem mestu. Osnovo za vzpostavitev sistema množičnega vrednotenja pa tvorijo javne evidence; katere osnovne tri so: zemljiški kataster, kataster stavb in register nepremičnin. Za evidentiranje podatkov v zgoraj omenjene evidence je pristojna Geodetska uprava, ki na prvi stopnji vodi upravni postopek. V letu 2017 je bil sprejet nov Zakon o množičnem vrednotenju (Uradni list RS, št. 77/17, 33/19 in 66/19), 1. 4. 2020 pa tudi Uredba o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20), s katerim hoče vlada izvesti novo množično vrednotenje pri nas, pod idejo, da so obstoječi podatki zastareli in tako posledično neprimerni. V magistrskem delu je opisan sistem množičnega vrednotenja pri nas, prav tako pa tudi stari in novi modeli, ki določajo vplive na posplošeno vrednost nepremičnin. Opisani so zgodovina množičnega vrednotenja in prvi zametki poizkusa vzpostavitve sistema vrednotenja pri nas. Ker je sodelovanje javnosti zelo pomemben steber pri oblikovanju modelov in sistema, je v tem delu pojasnjen postopek sodelovanja vseh akterjev pri oblikovanju modelov, prav tako pa tudi pravna varnost lastnikov nepremičnin, kot osnovna pravica vseh lastnikov nepremičnin. V zadnjem sklopu tega dela je bil izveden še izračun novih posplošenih tržnih vrednosti nepremičnin, izračunanih na podlagi treh različnih modelov, in pa natančna primerjava med starimi in novimi vrednostmi. Na koncu raziskave je bilo ugotovljeno, da so se vrednosti v povprečju povišale za 24 %, kar je bilo več od pričakovanih rezultatov.
Ključne besede: množično vrednotenje, modeli vrednotenja, katastri, tržna vrednost, nepremičnina
Objavljeno v ReVIS: 06.01.2022; Ogledov: 1727; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

5.
Uporaba podatkov iz množičnega vrednotenja nepremičnin : magistrsko delo
Petra Štefančič, 2012, magistrsko delo

Ključne besede: množično vrednotenje, nepremičnina, davek, register, modeli vrednotenja, cone
Objavljeno v ReVIS: 23.08.2018; Ogledov: 2971; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh