1. Pravica do ugovora vesti na področju zdravstva in vojaškem področju : primerjalnopravni vidikBarbara Hribar, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je bila pridobljena celostna slika primerjave položaja instituta ugovora vesti v zdravstvu in vojski med pravnimi sistemi različnih držav. Morala, tradicija in ponekod tudi versko prepričanje pomembno vplivajo na siceršnje zakonske obveznosti zdravstvenih delavcev, vojakov in drugih in na ta način predstavljajo pravi izziv zakonodajnemu okvirju, v katerem ti deležniki delujejo. Po drugi strani pa država teh privilegijev (in včasih izgovorov) ne spoštuje, čeprav bi jih morala, kar vzbuja dvom o njeni pravičnosti, nepristranskosti in nakazuje na nespoštovanje moralnih norm, tradicije in verskih prepričanj. Magistrsko delo je pokazalo položaj in pomembnost tega pravnega instituta, kar je pravzaprav z aksiološkega vidika zrcalo naši družbi. Z uresničevanjem in spoštovanjem instituta ugovora vesti, ne samo v teoriji, ampak tudi aktivno v praksi, lahko svobodo, moralo in versko prepričanje dejansko uresničujemo in jim sledimo. Brez praktične uporabne vrednosti so le mrtva črka na papirju.Naše magistrsko delo je torej tudi s praktičnega vidika pokazalo stanje v slovenskem pravnem redu glede instituta ugovora vesti na omenjenih področjih. S tem smo želeli predvsem odpreti pot nadaljnjim razpravam v tem segmentu primerjalnega medicinskega in vojnega prava, ki posega tudi na področje ustave in mednarodnega prava. Ključne besede: ugovor vesti, zdravstvo, vojska, morala, etika, svoboda, versko prepričanje, primerjalnopravni vidik, medicinsko pravo, vojno pravo Objavljeno v ReVIS: 26.01.2023; Ogledov: 1517; Prenosov: 94 Celotno besedilo (1,32 MB) |
2. Ustavni sodnik kot moralni zakonodajalec : diplomsko deloSebastjan Svete, 2021, diplomsko delo Opis: Ustavni sodnik kot moralni zakonodajalec je diplomsko delo, v katerem predstavljamo povezavo med moralo in pravom. Dokazujemo, da ta povezava ni naključna, temveč temeljna. Pri tem se naslanjamo na zglede naravnopravne teorije in kot relevantna sprejemamo razmišljanja Ronalda Dworkina. V pričujočem delu iščemo predvsem odgovor na vprašanje, na kakšen način vstopa morala različnih razsežnosti v ustavnosodno odločanje. V delu najprej analiziramo pomen naslovnih pojmov, sledi deduktivna predstavitev povezave morale in prava, načela delitve oblasti, oblikovanje splošne in sodnikove morale, razmerja med razlago in aktivizmom ter kratka predstavitev slovenskega ustavnosodnega sistema. Z analizo konkretnih primerov ustavnosodnega odločanja o pomembnih ustavnopravnih vprašanjih s pomočjo induktivne metode posamezne ugotovitve iz primerov posplošimo in na podlagi teoretičnih spoznanj oblikujemo v končno sintezo odgovorov na zastavljena problemska vprašanja. Sinteza je pokazala, da je morala pravu ne le materialni vir, temveč tudi usmerjevalni impulz v miselnem procesu in korektiv kolegialne korekcije. Razjasnili smo, da moralnega občutka za pravičnost ne moremo razumeti kot spremenljivke v enačbi ustavnosodnega odločanja, temveč kot mesto izhodišča. Pokazali smo, da sodnik pri odločanju ni vrednostno in miselno prazen, ampak sledi notranjemu moralnemu občutku za pravičnost in oblikuje intimno presojo, ki jo, če naj ravna pravično, sooči z enakovrstnimi presojami in argumenti drugih ustavnih sodnikov, da bi se tako skupna presoja obrusila do končne pravične odločitve. Sledenje notranjemu moralnemu občutku, medsebojno brušenje stališč in ustavnoskladna razlaga v besedilnem okviru Ustave pa delajo ustavnega sodnika moralnega zakonodajalca. Ključne besede: morala, razlaga, pravičnost, sodnik, ustava Objavljeno v ReVIS: 08.06.2022; Ogledov: 1161; Prenosov: 64 Celotno besedilo (929,35 KB) |
3. Vpliv moralnih vrednot na oblikovanje organizacijske kulture v javnem sektorju : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeTanja Krajišnik, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava pojav organizacijske kulture in vrednot, ki vplivajo na oblikovanje
kulturnih vzorcev in norm v javnem sektorju. Najprej smo razložili pojma organizacija in
organizacijska kultura ter podali njuno razlago in funkcije v okvirih javnega sektorja. Pri
obrazložitvi organizacijske kulture je uporabljeno nekaj bolj uveljavljenih definicij, ki so
pomembno vplivale na razumevanje pojava organizacijske kulture. Drugo poglavje se osredotoča
na etiko in moralne vrednote v poslovanju. Pojasnjena sta pojma etika in morala nato pa osnovne
kategorije etike in poslovne etike. V tretjem poglavju se naloga poglablja v organizacijsko
kulturo in vrednote v slovenskem javnem sektorju. Pri tem se najbolj osredotoča na vrednote v
javnem sektorju in oblikovanje slovenskega javnega sektorja ter z njim njegove organizacijske
kulture skozi zgodovino. Na podlagi sekundarnih podatkov je podana analiza stanja na področju
vrednot in etike v starih in novih državah članicah Evropske unije, in sicer na primeru
Nizozemske in Slovenije. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati
kvalitativne raziskave med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi v organizacijah javnega
sektorja. Ugotovitve, do katerih smo prišli, so podane ločeno za zaposlene in njihove vodilne
delavce. Na koncu smo pridobljene rezultate primerjali med sabo. V zaključku smo podali
povzetek ugotovitev in nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki. Ključne besede: organizacijska kultura, vrednote, javni sektor, etika, morala, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1385; Prenosov: 90 Celotno besedilo (1,00 MB) |
4. Krepitev integritete v policiji : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeVida Zorc, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sta uvodoma predstavljena pojma morale in etike. V nadaljevanju so
opisane vrste etike in njene značilnosti v javni upravi. Predstavljeni so rezultati raziskave
empiričnega pregleda ujemanja javnih-zasebnih vrednot v Sloveniji in na Nizozemskem v
hierarhiji organizacijskih vrednot v organizacijah javnega in zasebnega sektorja. Prikazana je
preglednica vrednot organizacije, srednje vrednosti vrednot glede na stopnjo pomembnosti v
javnem in zasebnem sektorju v obeh državah ter vrste kodeksov. V nadaljevanju diplomske
naloge so razloženi pojem, načrt in test integritete. Integriteta ima velik pomen pri
preprečevanju korupcije. V nadaljevanju je predstavljena korupcija v Sloveniji in grafično
prikazani rezultati o stanju korupcije v javni upravi. V tretjem poglavju sta predstavljeni
ustanovitev in strategija delovanje odbora za integriteto in etiko v policiji, Policijska
akademija kor organizacijska enota Generalne policijske uprave, zadolžena za vsa
usposabljanja in izpopolnjevanja policistov v Republiki Sloveniji. Predstavljen je program
krepitve integritete policistov ter rezultati, doseženi po usposabljanju. V zadnjem poglavju so
interpretirani rezultati kvalitativne raziskave, izvedene med člani odbora za integriteto in etiko
v policiji, člani aktiva za socialne veščine Policijske akademije in študenti Višje policijske
šole. V zaključku so podani predlogi za izboljšanje, nadgradnjo in krepitev integritete v
policiji. Ključne besede: etika, morala, integriteta, policija, policijsko izobraževanje, kodeksi ravnanj Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1910; Prenosov: 86 Celotno besedilo (1,26 MB) |
5. |
6. |
7. Pravniška etika - primerjava med pravosodnimi poklici in javno upravo : diplomsko deloEmina Lipović, 2020, diplomsko delo Opis: Etika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem morale. Etika je z moralo povezana v ožjem smislu, kar pomeni, da je etika filozofija morale. Primarno gledano je njena uporaba v praksi vezana na razlago, ločevanje dobrega in zla ter ločevanje med moralnim in nemoralnim. Diplomsko delo zajema etiko kot znanstveno disciplino v povezavi s pravosodnimi poklici in javno upravo. Diplomsko delo je odraz primerjanja pravniške etike v trenutno obstoječem sistemu Republike Slovenije. V diplomskem delu je uporabljena metoda zgodovinske razlage v povezavi s sistematično in na ta način je prikazana pomembnost etike in etične pristojnosti. S postopkom analiziranja samostojnih publikacij, pravnih besedil, člankov itd. se je prišlo do stičišč pojmov in njihove vzročnosti. Vse to se je povezalo v smiselno celoto. Cilj naloge je bil poiskati lastnosti vseh pojmov in nato med njimi poiskati glavne razlike ter odgovoriti na postavljeni hipotezi. Odgovor na hipoteze se je podal s kritičnim pregledom kodeksov etike različnih poklicev. Upoštevalo se je pravosodne poklice in poklice javne uprave. Najpomembnejše ugotovitve in razlike med kodeksi so zapisane v zaključku diplomskega dela. Omenjeno je tudi kako odgovornost in težavnost poklicev vpliva na določbe v kodeksih. Ključne besede: etika, etični kodeksi, morala, pravosodni poklici, javna uprava Objavljeno v ReVIS: 31.12.2020; Ogledov: 1750; Prenosov: 1 |
8. Značilnosti in posebnosti pogajanj v mednarodnem okolju : diplomsko deloTanja Vetmić, 2011, diplomsko delo Ključne besede: Ekonomija, pogajanja, komunikacija, etika in morala, mednarodna pogajanja, kultura, posredovanje, mediacija Objavljeno v ReVIS: 12.12.2020; Ogledov: 1671; Prenosov: 77 Celotno besedilo (773,97 KB) |
9. |
10. |