Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V diplomski nalogi smo proučevali temo motivacije in zadovoljstva zaposlenih.Motivacijo razumemo kot sredstvo, s katerim vodja vpliva na obnašanje zaposlenih. Vsak zaposleni je bistven in pomemben za prispevek in razvoj podjetja. Motiviran je z različnimi materialnimi ali nematerialnimi sredstvi. Motivacija je težka in zahtevna, saj od vodje zahteva poznavanje želja in potreb vsakega zaposlenega, da je čim bolj motiviran in zadovoljen z delom. Motivacija in zadovoljstvo stapovezana, saj če so zaposleni motivirani in pripravljeni za delo, se v podjetju ustvarja pozitivna energija, ki ustvarja občutek zadovoljstva.Cilj diplomske naloge je bil prikazati, kako lahko motivacija vpliva na zadovoljstvo zaposlenih na njihovem delovnem mestu in kaj vpliva na motivacijo zaposlenih. V drugem delu smo opredelili pojem zadovoljstva zaposlenih in pojasnili vpliv zadovoljstva zaposlenih na uspeh podjetja. Definirali smo zadovoljstvo pri delu in raziskali, kako povečati zadovoljstvo pri delu za boljšo rast zaposlenih. Predstavili smo načine dobre komunikacije z vodjo in zaposlenimi. Z izvedbo lastne empirične raziskave smo ugotovili, da so dejavniki, ki vplivajo na motivacijo in zadovoljstvo pri delu vsakega zaposlenega, plača, ki pušča trajen pečat pri delu, odnosi z vodjo in sodelavci ter učenje in razvijanje obstoječih in novih veščin. Redno ocenjevanje delovne uspešnosti, strokovno usposabljanje in priznavanje dosežkov terredne povratne informacije o uspešnosti vodijo k večji motivaciji za delo. Po raziskavi, v kateri smo dobili podatke, da vsaka oseba, ki je motivirana za delo, bolje opravlja svoje naloge na delovnem mestu, smo prišli do zaključka, da je motivacija odvisna od zadovoljstva. Vsak vodja mora svoje zaposlene motivirati in čim več komunicirati o njihovih težavah in napredku.
Ključne besede: motivi, motivacijske teorije, motivacija, zadovoljstvo zaposlenih, vodja.
Objavljeno v ReVIS: 20.09.2023; Ogledov: 648; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,71 MB)

Opis: Motivirani zaposleni so ključnega pomena za uspešnost organizacije, saj bodo ti pri svojem delu produktivnejši, ustvarjalnejši in zadovoljnejši. Motivacija v podjetju pripomore tudi k boljšim odnosom, manjšemu koriščenju bolniškega staleža, manjši fluktuaciji in dobremu glasu o podjetju samem. Prav zaradi tega je pomembno poznavanje motivacijskih dejavnikov in njihovega vpliva na zaposlene. V diplomski nalogi je raziskan vpliv plače in variabilnega nagrajevanja na motivacijo zaposlenih v podjetju X. V ta namen so v teoretičnem delu diplomske predstavljene različne teorije motivacije, sistem nagrajevanja, različne oblike nagrajevanja, plačo in njene variabilne dele. V okviru drugega dela, ki je raziskovalne narave, sta bila izvedena anketa ter intervju z zaposlenimi podjetja X. Analiza raziskave je pokazala, da na motivacijo zaposlenih v podjetju X najbolj vplivajo denarne nagrade, vendar pa je na voljo še veliko drugih motivacijskih dejavnikov, ki imajo prav tako močan vpliv. Tako ima organizacija na voljo veliko različnih načinov za motivacijo zaposlenih.
Ključne besede: motivacijske teorije, motivacija, motivacijski dejavniki, denarno nagrajevanje, sistem nagrajevanja, plače.
Objavljeno v ReVIS: 01.10.2022; Ogledov: 909; Prenosov: 85
Celotno besedilo (2,23 MB)

Opis: V vsakem človeku se skriva razlog, zakaj dela. Ta razlog je motivacija, ki se lahko med posamezniki zelo razlikuje. Diplomsko delo obravnava motivacijo na delovnih mestih v času pandemije COVIDA-19. Zanimalo nas je, kako je pandemija COVIDA-19 vplivala na pomembnost različnih motivacijskih dejavnikov pri zaposlenih v komercialnih oddelkih proizvodnih podjetij. Ugotovili smo, da pandemija na motivacijo zaposlenih ni močno vplivala, saj zaposlene večinoma motivirajo isti dejavniki kot prej. Najpomembnejši motivacijski dejavnik še vedno ostaja plača. Ugotovili smo še, da je motiviranje zaposlenih naloga managerjev in da mora biti strategija nagrajevanja točno določena.
Ključne besede: motivacija, motivacija na delovnem mestu, motivacijske teorije, motivacijski dejavniki, pandemija COVIDA-19, organizacije, zaposleni
Objavljeno v ReVIS: 10.08.2022; Ogledov: 1000; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,65 MB)

Opis: Doktorska disertacija spada v širše sociološko polje, saj govori o kompleksni problematiki relevantnosti Herzbergove dvofaktorske motivacijske teorije, pri čemer se v ospredje postavlja raziskovalni interes generacijske stratifikacije specifične generacije v današnjem slovenskem sociološko-kulturološkem kontekstu. Glede na vsakdanjo percepcijo življenja, torej glede na vrednote, narodnostno poreklo, življenjske izkušnje, poklicno usmerjenost in demografske značilnosti okolja, iz katerega prihajamo, imamo ljudje lahko zelo različne interpretacije stvarnosti. V pričujoči disertaciji se fokusiramo na generacijsko, torej starostno stratifikacijo pripadnikov generacije X in Y v povezavi z motivacijskim okvirom, znotraj katerega pripadniki obeh generacij delujejo. Dileme, s katerimi smo se v pričujoči doktorski disertaciji ukvarjali, se nanašajo na vprašanja, ali za motivacijo predstavnikov generacije Y res veljajo drugačni pristopi kot doslej? So jim v primerjavi s predstavniki generacije X za notranji delovni zagon res pomembnejši drugi motivacijski dejavniki? Zanimalo nas je torej, ali med obema generacijama res obstajajo takšne razlike, da bi lahko upravičeno govorili o generacijski raznolikosti. Za osnovni raziskovalni okvir nam je služila Herzbergova dvofaktorska motivacijska teorija, ki smo jo z obsežnim teoretičnim študijem razširili na dodatne dejavnike, ki jih Herzberg v svoje preučevanje ni vključil, so pa zadnje študije mladih generacij pokazale, da so mladim pomembni. V okviru Herzbergove teorije nas je zanimalo tudi, ali je teorija dovolj robustna, da se je obdržala skozi čas, in ali je njena aplikacija za slovenski prostor sploh relevantna. Končni cilj disertacije pa je bila formulacija motivacijskega modela za povprečnega predstavnika generacije X in povprečnega predstavnika generacije Y. Predstavnike obeh generacij smo najprej preučili skozi obsežen znanstveni in literarni korpus, nato pa preučevali s kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami, s katerimi smo odgovarjali na v uvodu postavljena raziskovalna vprašanja in hipoteze. Tako kvalitativna kot tudi kvantitativna analiza sta pokazali, da se dejavniki, ki jim predstavniki ene in druge generacije pripisujejo ključen pomen, med seboj razlikujejo. Nadalje smo ugotovili, da prav tako obstaja razlika, katerim izmed teh dejavnikom pripadniki generacije X in Y pripisujejo vlogo motivatorja in katerim vlogo higienika. Iz vsega zgoraj naštetega smo torej sklenili, da obstaja dovolj očitna empirična evidenca, da lahko legitimno in z vso relevantnostjo govorimo o generacijski raznolikosti tudi v današnjem slovenskem sociološko-kulturološkem okolju. Kot eden izmed raziskovalnih ciljev je bilo tudi vprašanje, ali je Herzbergova teorija dovolj robustna, da se je obdržala več kot pol stoletja. Ugotovili smo, da sicer osnovni skelet teorije še stoji, vendar so družbene spremembe vplivale na spremenjeno konotacijo dejavnikov – iz higienikov v motivatorje in vice versa. Pojem generacijske raznolikosti in z njo povezane motivacije je v slovenskem prostoru še precej neraziskana tema in s pričujočo doktorsko disertacijo smo želeli ravno na tem področju dodati svoj znanstveni prispevek k teoriji motivacije.
Ključne besede: motivacija, motivacijske teorije, Herzberg, generacijske razlike, generacija X, generacija Y, doktorska disertacija
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1411; Prenosov: 88
Celotno besedilo (7,07 MB)

Ključne besede: motivacija, motiviranje, motivi, motivacijski modeli, motivacijske teorije, nagrajevanje, nedenarne nagrade
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2020; Ogledov: 1594; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,21 MB)