Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Magistrsko delo obravnava nadzor delodajalcev v zasebnem sektorju nad zaposlenimi v smislu varovanja poslovnih interesov gospodarske družbe, ko zaposleni kršijo notranja pravila in hkratnega spoštovanja temeljnih človekovih pravic. Z metodo analize strokovnih znanstvenih del in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice ter slovenske sodne prakse smo preučili posege v pravico do zasebnosti predvsem iz vidika spoštovanja 8. člena EKČP in 35. ter 38. člena URS. Ugotovili smo legitimne razloge za zagotavljanje poslovne dejavnosti in nadzora nad spoštovanjem delovnih sredstev in predmetov v lasti delodajalca. Raziskali smo potrebo po uravnoteženju med pravicami delodajalca in zasebnostjo zaposlenega v smislu varovanja poslovne dejavnosti. Ugotovili smo, da so gospodarske družbe v Sloveniji, odgovorne za spoštovanje človekovih pravic, ne glede družbeno politični sistem. Pri varovanju poslovne dejavnosti ne smejo posegati v človekove pravice. Mednarodni dokumenti in nacionalna zakonodaja ter aktivni državni ukrepi izpostavljajo pomen varovanja človekovih pravic v gospodarstvu. Evropsko sodišče za človekove pravice skozi svojo sodno prakso zahteva konkretne ukrepe za zaščito človekovih pravic. Gospodarske družbe v Sloveniji niso bile obravnavane pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, kar pomeni, da se v Sloveniji spoštujejo človekove pravice. Na podlagi magistrskega dela želimo poudariti pomen spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu pred nezakonitimi posegi v pravico do zasebnosti, ob varovanju poslovne dejavnosti in je zato treba pred izvedbo ukrepov natančno preučiti dopustnost in zakonitost ukrepov. Pri tem je pomembno, da je izvajanje nadzora nad zaposlenimi v skladu z načeloma transparentnosti in sorazmernosti. Z delom želimo k znanosti dodati spoznanja, ki jih ponujajo različne oblike platformnega dela, in uporabo različnih aplikativnih rešitev, ki predstavljajo pripomočke pri izvajanju gospodarske dejavnosti in s tem tudi povečano možnost zlorabe.
Ključne besede: človekove pravice, načelo sorazmernosti, nadzor nad zaposlenim, osebnostne pravice, pravica do zasebnosti, spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, zasebni sektor
Objavljeno v ReVIS: 04.12.2024; Ogledov: 477; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Narava delovanja gospodarskih in drugih družb je kompleksna, saj vključuje sistem vsestranskega sodelovanja in prilagajanja. Ljudje pogosto postavljamo svoje želje, cilje in koristi enostransko, kar vodi v nesoglasja, spore in nerešene zadeve v medsebojnem sodelovanju. Glavni cilj gospodarskih družb je zagotoviti čim uspešnejše delovanje, slediti zastavljenim ciljem, trendom in doseganju čim večjega dobička. V primeru spora ali razrešitve nastalega konflikta so gospodarske družbe vse bolj pripravljene aktivno sodelovati v tem procesu ter se zavedajo prednosti gospodarske mediacije. V uvodnem delu raziskave smo sledili zgodovinskemu razvoju mediacije in raziskali različne pristope, tehnike ter veščine, s katerimi se mediatorji srečujejo. Analiza strokovne literature je pokazala, da je mediacijski proces pomemben in dostopen mehanizem za reševanje gospodarskih sporov, kar pozitivno vpliva na poslovno okolje in zmanjšuje obremenitev sodišč. Naša raziskava je pokazala, da se mediatorji in odvetniki zavedajo pomena svoje vloge pri sodelovanju in olajšanju tega načina alternativnega reševanja sporov. Tudi gospodarske družbe so pokazale relativno zadovoljstvo nad procesom mediacije, vendar so izrazile tudi nekatere slabosti, ki so jih doživele kot izzive med postopkom. Intervjuji z odvetniki so nakazali sorazmerno enake zaznave vpliva pomembnosti mediacije v gospodarskih sporih, hkrati so opozorili na ključne pomanjkljivosti, ki se odražajo skozi postopek mediacije. V zaključku naših ugotovitev je bila poudarjena ključna vloga upoštevanja načela nepristranosti in nevtralnosti s strani mediatorjev pri mediacijskem procesu v gospodarskih družbah. Ugotovitve in raziskave so namenjene obravnavi gospodarskih družb, ki so sodelovale v postopku gospodarske mediacije, vendar lahko koristijo vsem, ki se soočajo s to vrsto reševanja sporov.
Ključne besede: gospodarski spor, razrešitev konflikta, gospodarska mediacija, alternativno reševanje sporov, mediator, načelo nepristranosti in nevtralnosti
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 523; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,64 MB)

Opis: Z analizo in kvalitativno empirično raziskavo podprt kritični premislek pričujoče doktorske disertacije si prizadeva ugotoviti, ali je ustavna demokracija v Republiki Sloveniji kos izzivom, s katerimi se srečuje, nasloviti te izzive ter poiskati načine, kako poznavanje, razumevanje in spoštovanje ustavne demokracije okrepiti. Pojem in vrednoto ustavne demokracije vsebinsko sestavljata med seboj povezani prvini, in sicer pravna država ter demokracija. Načelo pravne države se uresničuje preko treh konceptov – preko materialnega koncepta, formalnega koncepta ter sociološkega koncepta pravne države. Formalnemu vidiku, ki je sicer strogo pozitivističen in potemtakem ne more obstajati samostojno, vrednote in poglobljenost dodaja materialni vidik pravne države, ki pa zahteva, da država in njeni organi delujejo po načelu pravičnosti ter razuma. Le pravilno ter hkratno izvajanje obeh vidikov načela pravne države lahko pomeni uspešno izvajanje načela pravne države, s čimer poskrbimo za zagotavljanje ustavne demokracije v praksi. Pa vendar, za pravilno izvajanje in uspešno delovanje ustavne demokracije ne zadošča, da je ta zgolj normativno umeščena v besedilo ustave, ključno je dejansko uresničevanje formalnega in materialnega vidika pravne države v praksi. To pa dosežemo zgolj pod pogojem obstoja in zagotavljanja tretjega koncepta pravne države – t. i. sociološkega koncepta. Slednji se kaže v dejanskem, zavestnem in podzavestnem spoštovanju ter posledično pravilnem izvrševanju vsebinskih ter formalnih vidikov pravne države s strani slehernega posameznika, ki pravno državo in pravni sistem razumeva kot legitimen, pošten in pravičen. Doktorska disertacija se osredotoča na dokazovanje manka obstoja sociološkega koncepta pravne države v Republiki Sloveniji, saj slednji nedvomno vpliva na pravilnost izvrševanja ustavne demokracije. Doktorska disertacija ugotavlja, kateri so tisti razlogi, ki najbolj vplivajo na poglabljanje manka obstoja sociološkega koncepta pravne države in se do navedenega analitično in kritično opredeljuje. Glavno miselno vodilo pri raziskavi je osveščanje pomembnosti spoštovanja ustavne demokracije, natančneje pravne države, ki neposredno vpliva na uspešno izvajanje oziroma zagotavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki Sloveniji. Skozi analitično kritično razmišljanje, izpostavitev sodne prakse ter obstoječih problematik na področju izvajanja ustavne demokracije pričujoča doktorska disertacija osvetljuje tudi vprašanje zagotavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter raziskuje, katera načela, nujna za zagotavljanje človekovih pravic in svoboščin, so zaradi manka sociološkega vidika pravne države lahko neuresničena.
Ključne besede: demokracija, državna ureditev, vladavina prava, načelo pravne države, Ustava Republike Slovenije, Ustavno sodišče, 2. člen Ustave Republike Slovenije
Objavljeno v ReVIS: 21.06.2024; Ogledov: 1150; Prenosov: 61
Celotno besedilo (2,71 MB)

Opis: Mediacijo se, kot eno izmed oblik alternativnega reševanja sporov, obravnava kot prostovoljni postopek. Načelo prostovoljnosti velja v vseh fazah, kar pomeni, da se postopek začne, teče in konča ob soglasju strank. Omenjeno načelo spada med redke kogentne norme Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah in predstavlja bistveno značilnost mediacije. Kljub temu načelo prostovoljnosti ni absolutno, saj v slovenskem pravnem prostoru obstajajo zakonske izjeme. Te zakonske izjeme uvajajo in določajo institut obvezne mediacije, ki omejuje, če ne celo izključuje, načelo prostovoljnosti in dopušča prekinitev sodnega postopka za maksimalen čas treh mesecev. Med vsemi zakoni izstopa Zakon o brezplačni pravni pomoči, ki je uvedel obvezno mediacijo za upravičenca brezplačne pravne pomoči. V tem primeru zakon določa obveznost soglašanja in sodelovanja v postopku. Glede na zakonsko dikcijo, načelo prostovoljnosti v primeru Zakona o brezplačni pomoči ni več relevantno. Prav tako pod vprašaj postavlja uresničevanje ustavnega načela enakopravnosti, ki naj bi ga prav ta zakon uresničeval. Skozi analizo pravnih predpisov in sodne prakse, ter na podlagi statističnih podatkov uspešnosti mediacijskih postopkov, bodo podani odgovori na vprašanja, ki se postavljajo pri institutu obvezne mediacije. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali je obvezna mediacija skladna s temeljnim načelom prostovoljnosti in pravico do poštenega sojenja, ki jo določa Evropska konvencija o človekovih pravicah, ter ali je ureditev v Zakonu o brezplačni pravni pomoči v dopustnih mejah ustavne pravice do sodnega varstva in načela enakopravnosti.
Ključne besede: obvezna mediacija, pravica do sodnega varstva, načelo enakopravnosti, pravica do poštenega sojenja, brezplačna pravna pomoč, načelo prostovoljnosti
Objavljeno v ReVIS: 16.04.2024; Ogledov: 1249; Prenosov: 172
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Izbruh epidemije koronavirusa je prinesel izredno stanje in države po svetu postavil pred velik preizkus. Slovenija pri tem ni bila nikakršna izjema. Na hitro širjenje okužb so se države odzvale z uvedbo zajezitvenih ukrepov, katerih namen je bil čim hitreje in čim učinkoviteje preprečiti širjenje novega virusa, preprečiti razpad zdravstvenih sistemov, predvsem pa rešiti čim več življenj. V središču so bile človekove pravice, še posebej pravica do življenja, saj je bila ta najbolj ogrožena. Ukrepi, ki so jih v času izrednega stanja sprejele države, so morali imeti ustrezno pravno podlago, poleg tega pa so morali biti sorazmerni in časovno omejeni, saj se negativni učinki kateregakoli posega v človekove pravice in temeljne svoboščine stopnjujejo glede na čas trajanja. Magistrsko delo se osredotoča na situacijo v Sloveniji in na pravico do življenja v času epidemije. Opredelitvi pravice do življenja ter analizi pravne ureditve tako v slovenskem kot mednarodnem pravnem redu sledi retrospektiva dogodkov in okvirni pregled ukrepov zakonodajne ter izvršilne oblasti, ki so bili sprejeti s ciljem preprečitve širjenja okužb in zavarovanja javnega zdravja. Predstavljene so tudi zakonske možnosti, ki omogočajo sprejemanje zajezitvenih ukrepov. Na koncu so analizirane tri odmevnejše odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki so bile sprejete v času epidemije koronavirusa, sledi pa jim analiza ločenih mnenj ustavnih sodnikov.
Ključne besede: epidemija, koronavirus, pravica do življenja, Ustavno sodišče Republike Slovenije, sorazmernost, načelo legalitete
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2023; Ogledov: 1500; Prenosov: 41
Celotno besedilo (920,68 KB)