Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinkovitost inšpekcijskih služb na področju okolja in prostora v Sloveniji
Katarina Draksler, 2016

Opis: Namen magistrskega dela je analizirati delo inšpekcijskih služb na področju okolja in prostora v Sloveniji ter izdelati predloge za njihovo boljšo učinkovitost. V Sloveniji so postopki pridobivanja dovoljenj na področju okolja in prostora predolgi, ker Agencija RS za okolje (ARSO) ne upošteva zakonsko določenih rokov za izdajo dovoljenj. To je razvidno iz kršitev, ki jih zaznavajo inšpekcijske službe. Inšpekcija za okolje in prostor še nima posebnega pravnega okvira za svoje delovanje, ampak so njene pristojnosti razdrobljene med več pravnih aktov. Za ponazoritev učinkovitosti inšpekcijskih služb za okolje in prostor v Sloveniji so v magistrskem delu podani kazalniki učinkovitosti, ki zajemajo stroškovno učinkovitost, rešenost zadev in pravilnost odločitev v rešenih zadevah. Poleg tega je bila izvedena tudi analiza avstrijskega in italijanskega inšpekcijskega sistema. Na podlagi analize in intervjujev z inšpektorji Inšpektorata RS za okolje in prostor so podani predlogi za izboljšanje učinkovitosti. Predlog, ki bi ga bilo treba odobriti v najkrajšem možnem času, je, da bi dali inšpektorjem večja pooblastila za kaznovanje kršiteljev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: inšpekcijske službe, nadzor, varstvo okolja, okoljska zakonodaja, industrijsko onesnaževanje, ravnanje z odpadki, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 1719; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Evropska sredstva in Ministrstvo za notranje zadeve
Simona Gerjevič, 2016

Opis: Leta 2004 je Slovenija postala del zgodbe združevanja, solidarnosti, skupnih politik na različnih področjih ter si z vstopom, kot ena izmed držav članic Evropske unije, zagotovila lažji in hitrejši razvoj. V letu 2015 se je Slovenija kot tudi druge evropske države soočila z velikim migrantskim valom. Če ne bi bile deležne solidarnosti na ravni EU, bi bil položaj veliko težji. Veliko dejavnikov, da se razvijamo in da smo se sposobni ubraniti pred različnimi tveganji, ki bi nas lahko ogrozila, je vzporedno povezanih tudi z našimi sposobnostmi in dejstvom, ali smo toliko osveščeni in ali se zavedamo, da denar v proračun Evropske unije ne samo vplačujemo, ampak smo ga sposobni pripeljati nazaj v državni proračun. Ministrstvo za notranje zadeve je vse od leta 1999 dejavno na področju prejemanja pomoči in črpanja EU sredstev, kar je prispevalo k razbremenitvi državnega proračuna kot tudi k dvigu standardov na različnih ravneh delovanja. Izvrševanje proračuna, tako proračuna Republike Slovenije kot tudi proračuna EU, mora potekati v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, preprečiti je treba vsa finančna tveganja, kar pomeni, da mora biti vzpostavljen in zagotovljen uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole. Zaščita finančnih interesov Evropske unije se začne in konča tudi v ustrezni organizacijski strukturi finančnega upravljanja in finančne kontrole vseh virov EU sredstev, ki v nadaljevanju lahko zagotovijo pravilno in smotrno porabo sredstev. Znaten del sredstev iz proračuna EU je namenskih in jih država lahko črpa le na podlagi projektov, ki jih odobri Evropska komisija. Ministrstvo za notranje zadeve finančnih sredstev iz evropskega proračuna ne prejema samodejno, temveč je višina prejetih sredstev odvisna od kvalitetno pripravljenih programov oz. projektov ter ne nazadnje tudi uspešne vsebinske in finančne implementacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: finančno upravljanje, državni proračun, evropska sredstva, nadzor, Ministrstvo za notranje zadeve, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 1752; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

3.
4.
Subjekti organiziranega ravnanja s komunalnimi odpadki in nadzor nad njimi
Aleš Potočnik, 2016

Opis: Nadzor nad subjekti organiziranega ravnanja s komunalnimi odpadki se po občinah v Sloveniji izvaja na različne načine, kar je posledica različne organiziranosti občinskih inšpekcijskih služb, še bolj pa neenotne in tudi ne dovolj jasne zakonodaje. Povzročitelji komunalnih odpadkov so v veliki meri vključeni v javne sisteme odvoza le-teh, vendar se še vedno najdejo posamezniki, ki se bolj ali manj namerno ali spretno izognejo tej obveznosti. V teh primerih je potrebno hitro ukrepanje, saj v nasprotnem primeru tovrstne kršitve negativno vplivajo na ceno storitve in na tiste, ki so v sistem vključeni. Prav tako se veliko komunalnih odpadkov odstrani na nepravilen način, največkrat se kurijo ali odvržejo v naravo, kar je velikokrat tudi posledica ne vključenih subjektov v organiziran sistem ravnanja s komunalnimi odpadki. V magistrskem delu smo pregledali slovensko zakonodajo s področja komunalnih odpadkov, predvsem z vidika vključenosti subjektov v odvoz komunalnih odpadkov in nadzor nad ravnanjem subjektov s komunalnimi odpadki z vidika občinskega inšpekcijskega nadzora. Tako je predstavljen nadzor nad vključenostjo subjektov v odvoz odpadkov, kot tudi nad nepravilnim ravnanjem z odpadki. Predstavljen je občinski inšpekcijski nadzor na tem področju, prav tako tudi obravnava prekrškov. Zanimale so nas izkušnje občinskih inšpektorjev po Sloveniji, pomanjkljivosti sistema vključitve subjektov v odvoz odpadkov in pomanjkljivosti nadzora in seveda tudi pozitivne izkušnje. Ne nazadnje smo v magistrskem delu še preverili, kako je vključenost subjektov v odvoz komunalnih odpadkov in nadzor urejen v sosednji Republiki Avstriji, kjer na podlagi statističnih podatkov velja, da imajo enega najboljših sistemov ravnanja s komunalnimi odpadki.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: komunalni odpadki, povzročitelji odpadkov, ravnanje z odpadki, odvoz odpadkov, inšpekcijski nadzor, Slovenija, Avstrija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1382; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

5.
Nedovoljeno prirejanje iger na srečo
Saša Stefanišin, 2016

Opis: Prirejanje iger na srečo je na državni ravni izključna pravica Republike Slovenije. Igre na srečo se lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa in zato je potreben nadzor nad vsemi oblikami prirejanja iger na srečo. Še posebej je potreben nadzor nad nedovoljenim prirejanjem iger na srečo, ki poteka brez dovoljenja oz. koncesije pristojnega organa Republike Slovenije. Nadzor nad nedovoljenim prirejanjem iger na srečo je zelo pomembna komponenta nadzora države nad privilegiranimi dejavnostmi, kot so igre na srečo. Igre na srečo naj bi se izvajale v nadzorovanem okolju, kjer ni prostora za kriminal in nepoštene prakse, in naj bi udeležencem iger na srečo nudile sprostitev. V strategiji razvoja iger na srečo v Republiki Sloveniji je zapisano, da iz omejitvenih določb Zakona o igrah na srečo (ZIS) izhaja skrb države, da se igre na srečo izvajajo v urejenem in nadzorovanem okolju ter da se zagotavljata varstvo potrošnikov in javni red. In prav zaradi teh določb ZIS je potreben nadzor prirejanja iger na srečo, še posebej nad tistimi, ki se prirejajo brez dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa. Nadzor nad nedovoljenim prirejanjem iger na srečo je potreben, da se preprečijo pranje denarja, goljufije in druga kazniva dejanja ali ravnanja v nasprotju z javnim redom, da se zaščitijo mladoletniki in druge občutljive osebe pred škodljivimi vplivi čezmernega igranja iger na srečo ter da se varujejo udeleženci iger na srečo. Nedovoljene igre na srečo se največkrat izvajajo v zasebnih prostorih, pri čemer pa inšpektorji za nadzor prirejanja iger na srečo nimajo dovolj pooblastil, da bi izvajali svoje poslanstvo, ki sta odkrivanje nedovoljenega prirejanja iger na srečo in kaznovanje odgovornih. Prav tako so kazni za tovrstne prekrške majhne v primerjavi z zaslužki, ki jih nudi nedovoljeno prirejanje iger na srečo. Nedovoljeno prirejanje iger na srečo je po 212. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) opredeljeno kot kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen do treh let zapora. Ker pa je nedovoljeno prirejanje iger na srečo tudi prekršek, ga morajo inšpektorji za igre na srečo preganjati po uradni dolžnosti. Zaradi pomanjkanja inšpektorskih pooblastil se srečujejo s težavami pri pridobivanju dokazov, da gre za nedovoljeno prirejanje iger na srečo. Zaradi teh težav in verjetno tudi politične odločitve o ukinitvi Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo postaja nadzor nad nedovoljenim prirejanjem iger na srečo bolj kot ne nuja, ne pa prioriteta nadzornega organa.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: igre na srečo, kazniva dejanja, organizirani kriminal, nadzor, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1765; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

6.
Odvzem prostosti in omejitev gibanja v policijskih postopkih
Srečko Šteiner, 2016

Opis: V disertaciji smo raziskovali policijska pooblastila, s katerimi policisti osebam v policijskem postopku posežejo v osebno svobodo in svobodo gibanja in njihovo normativno urejenost skozi prizmo spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Proučevanje primarnega in sekundarnega posega v osebno svobodo in svobodo gibanja nas je zanimalo tako s teoretičnega kot praktičnega vidika. Odvzem prostosti ni zgolj administrativna kategorija v predkazenskem postopku ali postopku o prekršku, ampak je najstrožji poseg v osebno svobodo posameznika, ki ga policija sme izvršiti samo takrat, ko je to neizogibno potrebno (ultima ratio), da prime in pridrži osumljenca kaznivega dejanja ter v določenih primerih storilca hujšega prekrška. Odločitev o odvzemu prostosti je v obeh primerih sestavni del postopka, v katerem je policija predhodno zbrala dovolj razlogov za sum, da je oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek in mu omeji svobodo gibanja zato, da lahko dokonča zbiranje potrebnih obvestil in dokazov ter ga izroči sodišču. Pri omejitvi svobode gibanja gre za trenutek, ko se soočita osumljeni posameznik in državni aparat prisile. Da država ne bi zlorabila svoje premoči, mora za to poskrbeti pravo. Odvzem prostosti je globok poseg v zasebnost prizadete osebe. Država ga zaradi tega ne sme izvajati brez utemeljenih razlogov. Namen raziskave v disertaciji je proučitev omejitev osebnostnih pravic, konkretno omejitev osebne svobode in svobode gibanja v policijskih postopkih, zavarovanih tako z Ustavo Republike Slovenije kot z mednarodnimi dokumenti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, svoboda gibanja, osebna svoboda, policija, pooblastila, policijski postopki, odvzem prostosti, privedba, pridržanje, zadržanje, nadzor, disertacije
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1949; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

7.
Pravna ureditev inšpekcije dela
Nastja Lovrec, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: inšpekcijski nadzor, inšpektor, inšpekcijski postopek
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 1106; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (500,35 KB)

8.
Vloga carinske službe pri varovanju narave in okolja
David Piščanec, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: carinski organi, nadzor, varovanje narave in okolja, pošiljke odpadkov
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 1019; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

9.
Nadzor tržne inšpekcije na področju dela na črno
Irena Pustoslemšek, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delo na črno, inšepkcijski nadzor, tržni inšpektorat
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 1049; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh