1. |
2. Spodbujanje investicij v občinah : magistrsko deloMatjaž Sanda, 2023, magistrsko delo Opis: Investicije so pomembne za okolje ter pozitivno prispevajo h gospodarski rasti in krepitvi gospodarskega potenciala ter s tem k razvojnemu dohitevanju ostalih evropskih držav. V magistrskem delu je obravnavana tema glede investicijskih aktivnosti, ki jim Slovenija tako na državni kot na regionalni in lokalni ravni še vedno ni namenila dovolj pozornosti v preteklih letih, da bi prišlo do večje produktivnosti. V letu 2016 se je Slovenija že vrnila na pot razvojnega dohitevanja povprečja EU, vendar bo morala v prihodnje še bolj okrepiti investicijsko aktivnost za večjo produktivnost na način, da bo spodbujala investicije, vlagala v raziskovalno-razvojno dejavnost, informacijsko komunikacijsko tehnologijo ter v usposabljanje zaposlenih, predvsem pa bo morala biti usmerjena v digitalno in zeleno preobrazbo gospodarstva, saj to tudi narekuje Program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in so tudi prav tem ciljem namenjena EU sredstva. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh poglavij, in sicer iz teoretičnega dela ter empiričnega dela. Namen magistrskega dela je bil preko analize ukrepov v investicijska vlaganja na regionalni ravni v sosednji državi Avstriji kot tudi v zahodni kohezijski regiji v Sloveniji, ugotoviti, kateri ukrepi bi bili primerni za spodbujanje investicij v vzhodni kohezijski regiji Slovenije, ki bi tudi pripomogli k prehodu v skupino regij v prehodu. Država Avstrija je bila izbrana zato, ker dosega nadpovprečno visoko rast produktivnosti, kar je cilj tudi Slovenije v prihodnjem programskem obdobju 2021–2027. Ker je eden od specifičnih ciljev regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 tudi hitrejši razvoj kohezijske regije Vzhodna Slovenija, so obravnavani izvedeni ukrepi v Osrednjeslovenski regiji kot najrazvitejši regiji v Sloveniji ter ukrepi v Avstriji. Ker se lokalne skupnosti srečujejo s problemom nezadostnih finančnih sredstev za izvajanje naložb v javne investicije, so prikazana evropska kohezijska sredstva, ki bodo na voljo v programskem obdobju 2021–2027 za področja investicij ter primerjava po tematikah področji med obdobjema 2014–2020 in 2021–2027. Nazadnje pa so predstavljeni primeri ukrepov investicijskih vlaganj, ki bi jih lahko Pomurska regija posnemala pri uresničevanju ciljev hitrejšega razvoja regije.
Ključne besede: investicije, kohezijska sredstva, lokalna skupnost, naložbe, regionalna politika, EU sredstva, partnerstvo
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 1538; Prenosov: 61
 Celotno besedilo (1,20 MB) |
3. |
4. |
5. Pregled ponudb zavarovanj pred kibernetskimi grožnjami v slovenskem prostoru : Magistrska nalogaTina Kavčič, 2020, magistrsko delo Opis: Zavarovalništvo se je v Evropi pričelo razvijati v 19. in 20. stoletju, ko so nastala prva gospodarska zavarovanja. Z razvojem računalnikov in interneta so organizacije primorane razmišljati o novem kibernetskem zavarovanju, saj je vse večje število tehničnih naprav, ki so povezana v žična in brezžična omrežja, lahko predmet kibernetskega napada, kraje podatkov, izsiljevanja, šifriranja podatkov in tudi sabotaže zaposlenih.
Magistrska naloga v prvem delu povzema teoretična dejstva, v drugem, empiričnem delu, pa so predstavljeni rezultati izvedene reziskave, ki prikazujejo, v kakšni meri so slovenske zavarovalnice že pripravljene na nov trend zavarovanj pred kibernetskimi grožnjami ter v kolikšni meri se organizacije zanimajo za zavarovanje svojih občutljivih podatkov.
Ključne besede: kibernetsko zavarovanje, spletna varnost, varnostne naložbe, zavarovanja, zavarovanja za kibernetsko tveganje, nevarnosti, tveganja
Objavljeno v ReVIS: 27.11.2020; Ogledov: 2826; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1004,05 KB) |
6. |
7. Lastninsko preoblikovanje družbenih podjetij in upravljanje kapitalskih naložb Republike SlovenijeVesna Uršič Krulej, 2019, diplomsko delo Opis: Republika Slovenija (v nadaljevanju RS) je prva država, v kateri Slovenci živimo samostojno. Slovenci smo se 23. decembra 1990 s plebiscitom z veliko večino odločili za samostojnost, nato pa sprejeli še ustavo in deklaracijo o neodvisnosti ter 25. junija 1991 razglasili samostojnost (Petnajst let slovenske države, b. l. c). Proces lastninskega preoblikovanja podjetij kot del gospodarske tranzicije samostojne RS se je pričel že v letu 1990 in končal v letu 1998. V procesu lastninskega preoblikovanja družbenih podjetij je RS oktobra 1993 2.000.900 prebivalcem RS razdelila lastniške certifikate v nominalni vrednosti preko 567 mrd SIT (9,40 mrd nemških mark) z veljavnostjo do julija 1997 (Berdnik, 1998, str. 11–12; Poročilo o lastninskem preoblikovanju podjetij, 1997, str. 14). K lastninskemu preoblikovanju je pristopilo 1.592 podjetij z družbenim kapitalom, potrjenih je bilo 1.432 programov lastninskega preoblikovanja, po zaključku lastninskega preoblikovanja se je v sodni register vpisalo 1.315 podjetij (Bukovec, 1998, str. 65–67). Revizijski organi lastninskega preoblikovanja podjetij so v obdobju od junija 1993 do 31. 7. 2004 skupaj zaključili 1.106 postopkov revizije lastninskega preoblikovanja podjetij. Skupna revalorizirana vrednost oškodovanega družbenega premoženja po stanju na dan 31. 7. 2004 je 23. 1. 2019 znašala najmanj 1.528.051.352,02 EUR (Zadnje poročilo Agencije za revidiranje lastninskega preoblikovanja, 2004, str. 8–13; SURS, b. l. b). Z lastninskim preoblikovanjem družbenih podjetij je RS postala največji lastnik kapitalskih naložb. Upravljanje kapitalskih naložb RS danes izvajajo Slovenski državni holding (v nadaljevanju SDH), Kapitalska družba, d. d. (v nadaljevanju KAD) in D.S.U., Družba za svetovanje in upravljanje, d. o. o. (v nadaljevanju DSU). SDH je krovni upravljavec kapitalskih naložb RS. Na dan 31. 12. 2017 je skupna vrednost vseh kapitalskih naložb SDH (v lasti SDH ali RS) znašala 10,90 mrd EUR (Letno poročilo o upravljanju kapitalskih naložb RS in SDH za leto 2017, 2018, str. 20). KAD je pravna oseba, organizirana kot delniška družbe, katere edini delničar in ustanovitelj je RS. Na dan 31. 12. 2017 je skupna vrednost vseh sredstev KAD znašala 1.109.551.000 EUR (Letno poročilo KAD 2017, 2018, str. 76, 77). DSU je gospodarska družba, ki je bila ustanovljena leta 2001. Ustanovitelj družbe in edini družbenik je RS. Na dan 31. 12. 2017 je skupna vrednost vseh sredstev DSU znašala 134.765.341 EUR (Letno poročilo DSU 2017, 2018, str. 41, 42). Skupna vrednost portfelja kapitalskih naložb RS, v njeni neposredni in posredni lasti, je preko 12,10 mrd EUR.
Ključne besede: osamosvojitev, družbeno podjetje, tranzicija, lastninsko preoblikovanje, lastniški certifikat, kapitalske naložbe, interna razdelitev delnic, notranji odkup, javna prodaja podjetja, upravljanje, SDH, KAD, DSU
Objavljeno v ReVIS: 13.04.2019; Ogledov: 4251; Prenosov: 243
Celotno besedilo (2,39 MB) |
8. Mednarodna investicijska arbitraža na podlagi prostotrgovinskih sporazumov Evropske unije : magistrsko deloNeža Vončina, 2017, magistrsko delo Opis: Mednarodno investicijsko pravo in zaščita tujih investicij sta urejena v mednarodnem pravu z dvostranskimi in večstranskimi naložbenimi sporazumi, ki so nastali iz potrebe po zaščiti tujega investitorja in njegovega premoženja pred nepravno razlastitvijo na ozemlju države gostiteljice. Tuji investitorji imajo možnost uveljavljanja svojih zahtevkov pred nacionalnimi sodišči države gostiteljice ali pa lahko neposredno vložijo odškodninske zahtevke pred že obstoječimi tribunali institucionalne ali ad hoc arbitraže, omenjeni mednarodni mehanizem pa se imenuje Investor-State Dispute Settlement (ISDS). Sistem mednarodne investicijske arbitraže zagotavlja strankam v sporu avtonomnost pri izbiri arbitražnega tribunala ter postopek, ki je hiter in zaupen. Vendar je praksa zadnjih let pokazala zaprt krog arbitrov, ki izdajajo nekonsistentne arbitražne odločbe, zoper katere ni obstoječega pritožbenega mehanizma. Evropska unija je pri pogajanjih za prostotrgovinske sporazume (CETA, TTIP in EU - Vietnam) tako nakazala smer razvoja mehanizma reševanja naložbenih sporov med tujim investitorjem in državo gostiteljico z uvedbo sistema naložbenega sodišča. Sodišče bo sestavljeno iz sodišča prve in druge stopnje, kjer bodo sodniki vnaprej izbrani s strani pogodbenic in bodo pristojni za reševanje naložbenih sporov na podlagi prostotrgovinskih sporazumov. Strokovne razprave pa nakazujejo nadaljnji razvoj v smeri vzpostavitve mednarodnega naložbenega sodišča, ki bo pristojno za reševanje vseh naložbenih sporov.
Ključne besede: mednarodno pravo, naložbe, investiranje, zunanjetrgovinska arbitraža, CETA, TTIP, EUSFTA, EUVFTA, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 4212; Prenosov: 123
Celotno besedilo (817,48 KB) |
9. |
10. |
