1. |
2. Dostopnost do orožja v Sloveniji in ZDA ter povezanost s strelskimi napadi posameznikovKatja Jereb, 2017 Opis: V zgodovini je orožje predstavljalo moč, obrambo, nadvlado. To velja še danes. Mnogo ljudi se z lastništvom orožja počuti varnejše v svojih domovih, zato se v zadnjih letih, predvsem v Združenih državah Amerike, povečuje število kosov orožja na prebivalstvo. S povečevanjem števila množičnih strelskih napadov se, tudi zaradi pompoznega in temeljitega poročanja s strani medijev, povečuje strah med ljudmi, saj jelahko sleherni prebivalec naslednja žrtev takšnega dogodka. Cilj mnogih množičnih strelcev temelji tudi na "nesmrtnosti", ki jo s tovrstnim dogodkom pridobijo, saj se pravzaprav zapiše v zgodovino in se ga ljudje še dolgo spominjajo, čeprav na negativen način. Slovenija sicer še ne sodi med države, kjer bi se zgodil kakšen množični strelski napad, se pa v zadnjih letih vsake toliko vseeno pojavi kakšen primer t.i. razširjenega samomora, pri katerem ni sorodstvene vezi med storilcem in žrtvijo. To področje je v Sloveniji še dokaj malo raziskano. V večini primerov, če ne v vseh, gre za močno psihološko breme, ki sili storilca v to dejanje, saj ta ne vidi drugega izhoda. Počuti se izigranega, manjvrednega, ponižanega, za svoje materialno/zdravstveno stanje pa krivi druge. Ali pri vsem tem odigra ključno vlogo zakonodaja glede orožja? Ali bi ostrejša zakonodaja zmanjšala število množičnih morilskih streljanj oz. razširjenih samomorov? Treba se je namreč zavedati, da množični strelskih pohodi niso nekaj novega. Nezanemarljivo pa je tudi dejstvo o ilegalnem orožju, ki je dostopno na trgu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: množični morilski napadi, razširjeni samomori, 2. amandma
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 1872; Prenosov: 144
 Celotno besedilo (904,01 KB) |
3. Internet stvari skozi prizmo kibernetskih groženj sedanjosti in prihodnostiAnja Dular, 2017 Opis: Povezava fizičnega in virtualnega sveta je danes nekaj običajnega. Razvoj informacijskokomunikacijskih
tehnologij ima v kibernetskem prostoru velik pomen tudi z varnostnega vidika, saj se le-ta s priklopom vsake nove naprave v omrežje zmanjšuje. Pojav interneta stvari število teh naprav enormno zvišuje, hkrati pa prinaša povsem nove dimenzije varnostnih tveganj. V diplomskem delu sem proučevala pojav interneta stvari v povezavi s
kibernetskimi grožnjami. Koncept interneta stvari in področja, kjer se ta pojavlja, vključno s kritično infrastrukturo, tehnologijo in tudi varnostimi tveganji, sem opisala v teoretičnem delu, kjer sem se hkrati navezala tudi na sam pomen kibernetskega prostora in groženj v njem, tako z vidika storilcev kot tudi motivov, metod in tehnik. Teoretični del sem podkrepila z intervjuji strokovnjakov z raziskovanega področja, kjer sem ugotavljala, kateri kibernetski napadi v povezavi z internetom stvari se že pojavljajo v sedanjosti in kaj lahko pričakujemo z motivi, posledicami in razsežnostmi v prihodnosti ter kateri so in bodo tisti najučinkovitejši
varnostni ukrepi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: internet stvari, IOT, kibernetska kriminaliteta, kibernetski terorizem, kibernetsko bojevanje, grožnje, napadi, kritina infrastruktura, kibernetska varnost
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 2456; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,89 MB) |
4. Zdravstvo v digitalni dobiMarjan Matešić, 2017 Opis: Zavarovanje informacij v današnjem času postaja vse bolj zahtevnejše delo. Zaradi vrednosti informacij so le-te postale tarče različnih in številnih posameznikov in skupin. V zdravstvu se pogosto srečujemo z občutljivimi osebnimi podatki, ki so ozko povezani s posameznikom. V nalogi se osredotočamo na izzive zavarovanja zdravstvenih informacij, ki so se pojavili z uvedbo različnih sodobno informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Skozi nalogo poskušamo ugotoviti, kako zavarovane so zdravstvene informacije, katere so nove tehnologije, ki so se uvedle v zdravstvo, katere so prednosti in pomanjkljivosti teh tehnologij, kako se na pravni podlagi regulira zavarovanje zdravstvenih informacij, možna tveganja in grožnje ter tehnike zavarovanja zdravstvenih informacij.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zdravstvo, zavarovanje, informacija, občutljivi osebni podatki, elektronski zdravstveni zapis, aplikacije mHealth, napadi na zdravstvene informacije
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 2104; Prenosov: 115
Celotno besedilo (1,50 MB) |
5. Podatkovna analiza kolektivnega spomina na teroristične napadeJure Zorič, 2017 Opis: V naši kolektivni družbi smo obkroženi z internetom in drugimi mediji; opažamo, da na nas vplivajo različni faktorji, ki nas na nekaj spomnijo. V diplomski nalogi sta preučevana kolektivni spomin in odziv populacije na odmevne dogodke. Raziskava je narejena s pomočjo analize podatkov o ogledih člankov tovrstnih dogodkov in njihovih trendov zanimanja določene populacije. V raziskavi se skuša dokazati, da določeni faktorji oziroma parametri sprožijo spomin na pretekli dogodek, ko se zgodi dogodek s podobno tematiko. Na primer, ko se zgodi odmeven dogodek, bodo ljudje na spletu z veliko verjetnostjo iskali ne samo informacij o tem napadu, ampak tudi informacije o preteklih terorističnih napadih po Evropi in drugje po svetu. V nalogi bodo obravnavani dogodki, ki so se zgodili v razsežnosti nekaj let, med seboj kvantitativno primerjani, skušali bomo dokazati, da kraj in povezava močno vplivata na kolektivni spomin na dogodek. Teroristični napadi so izbrani kot primer, ki sprožijo močan emotivni odziv in spomin na pretekle dogodke.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kolektivni spomin, podatkovna analiza, teroristični napadi, odziv populacije na dogodek, trend zanimanja za dogodek, vpliv medijev
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 2040; Prenosov: 116
Celotno besedilo (2,73 MB) |
6. Kako hitro pozabljamo?David Udovč, 2018 Opis: Ljudje pozabljamo dogodke, ki so se že zgodili, ker so nenehno dogajajo novi dogodki. Prav tako pa dogodke skozi čas ponovno podoživljamo zaradi različnih sprožilcev, kot so mediji, tako dogodek ponovno obudimo, ampak le za kratek čas. V tem projektu uporabljam spletne podatke z analizo statistike obiskovalcev člankov iz Wikipedije o terorističnih napadih, letalskih nesrečah, naravnih nesrečah, športnih dogodkih in glasbenih koncertih po letu 2015. Najprej predstavim kritičen pregled literature o kolektivnem spominu, vplivu medijev in opis posameznih dogodkov. V metodologiji predstavim cilje in namen naloge, s katerimi orodji sem podatke vzorčil, zbiral in analiziral. Nato prikažem ugotovitve posameznih grafov s pomočjo linearne regresijske premice, s katero pokažem, kako hiter je upad zanimanja za posamezen dogodek. Na koncu o tem tudi prediskutiram in potrdim oziroma zavrnem hipoteze ter predstavim razmišljanja o nadaljnji raziskavi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: podatki, analiza podatkov, RStudio, kolektivni spomin, digitalni mediji, teroristični napadi, naravne nesreče, letalske nesreče, kulturni dogodki, športni dogodki, pozabljanje
Objavljeno: 30.11.2018; Ogledov: 2276; Prenosov: 118
Celotno besedilo (2,08 MB) |
7. |
8. Analiza kibernetskih napadov v geopolitično izpostavljenih državah na območju Evrope v primerjavi s SlovenijoBoštjan Špehonja, 2021 Opis: Internet je nevaren prostor, kjer poteka pravo kibernetsko vojskovanje. To smo dokazali s postavitvijo laboratorija detekcijskega sistema na štirih strežnikih v Angliji, Nemčiji, Srbiji in Sloveniji. Na strežnike smo namestili senzorje različnih internetnih storitev, s katerimi smo zaznavali in lovili poizkuse napadov. Vsi štirje strežniki so imeli enako postavitev po šest senzorjev; senzor varne lupine, senzor protokola za prenos datotek, senzor ranljive spletne strani, senzor za deljenje datotek, senzor za vzpostavitev navideznega zasebnega omrežja in senzor protokola za strukturiran povpraševalni jezik za delo s podatkovnimi bazami. Pridobljene podatke smo zapisovali na peti, neodvisni strežnik v podatkovno bazo. V magistrskem delu smo z eksperimentom proučili hipotezo, ali je pogostost hekerskih napadov izven Slovenije večja. Odgovorili smo si na vprašanje, ali je izvor hekerskih napadov, ki se izvedejo v Sloveniji, v večini primerov izven Slovenije. Eden izmed senzorjev je omogočal zajem zlonamerne programske opreme. Na podlagi zajetih vzorcev smo izvedli analizo, ali se je na strežnik v Sloveniji naložila datoteka z ranljivostjo ničtega dne. V zadnjem zastavljenem vprašanju smo želeli dokazati, da bo strežnik v Sloveniji napadan iz drugih izvorov kot preostali strežniki.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kibernetska varnost, honeypot, hekerji, zlonamerna programska koda, kibernetski napadi, kibernetske grožnje
Objavljeno: 28.09.2021; Ogledov: 507; Prenosov: 37
Celotno besedilo (949,36 KB) |
9. |
10. Varnost naslavljanja računalnikov na internetuSead Nišić, 2022 Opis: Zavedamo se dejstva, da je življenje danes nepredstavljivo brez interneta in informacijskih tehnologij. Naslavljanje računalnika na internetu je zelo pomemben element v svetu interneta, vendar zelo malo uporabnikov pozna način delovanja sistema domenskih imen in nevarnosti, ki jih obkrožajo. Magistrska naloga obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu sta predstavljena sistem domenskih imen (DNS) in njegov razvoj skozi zgodovino. Naloga se najbolj osredotoča na težave sistema domenskih imen v smislu varnosti in rešitev. Podrobno so pojasnjene slabosti in težave sistema domenskih imen v smislu varnosti. Predstavljene in obrazložene so vrste napadov, prav tako so prestavljeni tudi načini zaščite sistema domenskih imen. V empiričnem delu je izvedena raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika. Predstavljeni so videz vprašalnika, rezultati, ki smo jih dobili, in analiza raziskave. S pomočjo raziskave smo dobili odgovor na glavno in posebna raziskovalna vprašanja, hipoteze smo potrdili.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varnost, sistem domenskih imen, napadi, ICAAN, DNSSEC, strežnik
Objavljeno: 15.07.2022; Ogledov: 131; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,94 MB) |
